8. marec

4. jun 2012 8:14

Oprosti Vanja  ni blo nalašč :) Ti pošiljam lepe misli, da boš vseeno dobro spala 

Ven me je vrglo, ker nikoli nisem kaj dosti razmišljala o tem in na tak način. Da odnosi v družinah pravzaprav definirajo odnose v družbi in ne kontra. Kaj pa vem, verjetno sem vsa ta leta živela v vatki, ali pa kot noj, da nebi videla realnosti. Da imamo ženske večinoma nižje plače za isto izobrazbo in del. mesto - mimo tega nisem mogla nikoli. Da pa zadnja leta le redko katero znanko še čaka služba ob izteku porodniške je pa tudi meni postalo malo preveč 

Da bo treba na politični fronti užgat še kakšno revolucijo, je očitno. Ventar takšne v stilu izpred 100 let danes sigurno ne bodo imele več efekta. Kako se pa druge lotevate teh reči? Jeste veliko čokolade in z enim učkom mižite - v stilu kar ne vidiš ne boli? 

4. jun 2012 8:22

Naor, žal sem že prestara za naziv 'deklica' a vseeno paše 

Brata sem omenila le kot primer, da sva bila vzgajana v duhu,kjer ni tega: punčke morajo pospravljat na velko, fantkom pač ni treba. Sva morala kar enakovredno oba. In ker sem kazala več veselja za tehniko od brata, me oče nikoli ni omejeval, češ ti pojdi kuhat z mami.

V času OŠ in SŠ tudi sama nisem poznala tega, na faksu pa je bilo kar nekaj profesorjev, ki niso bili navdušeni nad idejo žensk v inženirstvu. Sicer sem razlike 'opazila' šele proti koncu, prej sem bila prepričana v svoje slabše znanje.

Svoj prostorček pod soncem sem že našla. Lahko da bom še kakšnega, če se tega naveličam. S tem nimam problemov.

4. jun 2012 8:26

Za enakopravnost žensk na delu se bo največ doseglo, če bo porodniški dopust obvezen in enako dolg za oba starša.

4. jun 2012 8:35

OlivaB jaz delujem v zasebnem življenju predvsem po principu hvale(žnosti) - tistemu delu mojega moškega plemena, ki se mi iskreno zahvali pa kdaj omeni s pozitivno noto moje "žensko" delo v družbi, skratka mi pokaže, da me ceni, z veseljem perem gate, šivam gumbe, kak vogal posesam namesto njih itd. Ker se pač zaradi odličnega odnosa, ki ga imamo, ne počutim niti procent ogrožena oz. "povožena", češ naj to ženska opravi. Imam pa en del plemena, ki je do "ženski" opravil, milo rečeno jebivetrski, delno šovinističen in jih jemlje zdravo za gotovo. Do tistih dveh imam ničto toleranco pa bi rekla, da nisem edina v familiji, ker se opazi, da nimata ženske za backup in se jima stvari nekako serijsko sesuvajo zadnja leta

Tako da, ob primernem odnosu, me ne moti biti z eno nogo gospodinja, konec koncu tudi sama znam "izrabiti" moje moške, ko mi kako opravilo ni po godu . Dokler je daj-dam princip je meni OK, ko zavoham daj-daj menda postanem "pasja"

4. jun 2012 8:40

Viva Meier, mene 'ženska' opravila niso nikoli motila. Imam to srečo, da do določene meje uživam v njih. Mi gre pa na vse notranje organe po vrsti, ko poslušam nekatere, kako se po službi podijo za gatami in sesalcem, celo plačo dajo za stroške. Mož pa fura vse hobije po vrsti.

4. jun 2012 8:50

Če se mi ne skisa v glavi, bo pri meni tak režim podpiranja idiota v najslabšem primeru en mesec (če kdaj do njega pride) - toliko, da bo nova plača, da nalijem bencin in se odpeljem. Pa ne v trgovino, da takega tipa nahranim, ampak tako, trajno odpeljem

No ja pa še to me rešuje, da sem STRAŠANSKO umirjena in potrpežljiva, kot špricer. In do sedaj mi je še super laufalo, da sem recimo mojemu, ki ima neko fobijo pred omaro za obleke in veliko zida kup na fotelju pred omaro, pustila čas, da se je cunj res nabralo in potem, ko cel živčen išče kako cunjo in prosi za pomoč z "bambi pogledom, tipa ti itak za vse veš kje je ", samo s prstom pokazala na fotelj. Med ležanjem na zofi pred TVjem. V roku 3eh ur je, z vmesnim godrnjanje/preklinjanjem, vse posortirano in zloženo v omari. V takih scenah lahko zaradi mene znosi po stanovanju čisto vse obleke kar jih ima, pa ne bom pospravljala. Ker to komot zna in zmore, če hoče. Medtem, ko neko reč, ki mu vsaj malo šepa sposobnost, komot nardim. Koliko moškim res šepa sposobnost je drugo poglavje, itak bi vsi lahko "naše, ženske" posle počeli brez problema, ampak ok. Ko z likalnikom muči srajco, da je na koncu slabše, ko na začetku, pač nimam srca zraven stat čisto indiferentno 

Viva Meier

4. jun 2012 8:53

Oliva,

jaz samo gledam in se čudim - na kateri faks si pa ti hodila? Ker se mi zdi, da pošteno pretiravaš. Postavi se zase, najprej doma, ker šele potem boš lahko zase nekaj zahtevala tudi v službi. Hočeš vodilno delovno mesto? Izvoli. Ampak to pomeni delovni čas brez omejitev in pravil, šefom se ob treh popoldne niti približno ne sanja, kdaj bodo ta dan šli domov, tekanje v vrtec vsak dan ob pol štirih odpade, če si vsak mesec par dni na bolniški, si out, ker se pač drugi zmenijo brez tebe, od danes na jutri je treba na službeno pot za par dni čez ocean, pa te nihče ne vpraša, ali ti paše ali ne, ker je vmes vikend, ko gre tvoja hči k obhajilu,  v nedeljo lahko greš z otroki na izlet, ampak boš peljala s seboj delegacijo mrkih Japoncev, ki so ravno ta čas pri tebi na obisku, pa za pol leta ali celo leto te pošljejo nekam na drugi konec sveta in nimaš kaj piskat o svojih pravicah - take it or leave it. Tudi nikogar ne briga, če imaš danes še vedno 29 dni lanskega dopusta, pa kaj bi rada, saj so ti vendar plačali menedžerski pregled na Bledu prejšnji mesec, kjer ti ji nekdo s prstom žugal pred nosom, da raje malo isprezi, če ti je res kaj zase, ti si bila pa med tem v mislih že teden dni naprej na razgovoru na resornem ministrstvu, za katerega si prosila več kot pol leta, zdaj pa ne veš, kaj se boš sploh zmenila, ker so se vmes na tem istem mestu zamenjali že najmanj trije ljudje. Zdresiraj svojega moža, da bo on vsak dan ob pol štirih v vrtcu, da bo on vzel bolniško, ko bo malemu zrasla vročina na 37.1, hodil na cepljenja, k ortodontu, na šolske predstave, po šihtu prevažal otroke od glasbene šole in rokomenta do angleščine in gasilskega podmladka, ob osmih zvečer tekel v bližnji hipermarket po 28 gumbov, ki jih vajin prestolonaslednik naslednji dan potrebuje  v šoli pri matematiki, pa je prej pozabil povedati, lepil posterje za spoznavanje narave in okolja z vajino hčerkico, ker njej to ne gre najbolj od rok, potem pa skuhal večerjo, prebral pravljico in ugasnil luč, ko bodo šli spat, ker tebe še lep čas ne bo, ker boš v službi ali pa na poslovni večerji z nekimi odurnimi tipi, ki jim pač moraš nekam zlest, da boste podpisali tisto pogodbo, ki jo firma tako potrebuje, sicer bo crknila. In jutri boš svoji nekdanji najboljši prijateljici, s katero sta gulili šolske klopi, skupaj štopali po Grčiji in vozili svoja otročka dopoldne na sprehod v bližnji park, morala poriniti v roke odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ker je ženska pač postala prevelik strošek, glede na to, da je tretjino časa sploh ni in se vsak dan ob 16.00.00 odštemplja in zbriše domov, ker je to pač njena pravica, saj ima vendar svoje življenje. Ja, to so fine, razburljive, dobro plačane službe. 

A da so moški ubodi reveži? Niti najmanj. Iz krvi in mesa so, tako kot druga polovica človeštva. Večinoma se samo znajo bolj suvereno postaviti in uveljaviti svoje prioritete. Uči se od njih, ampak bodi pripravljena za to tudi plačati. Ker če nisi kos bratcu, ki se mu ne ljubi prati svojih lastnih cunj, potem v bolje plačanih etažah pač nimaš kaj iskati in ti je mesto med tistimi, ki vsako bedarijo pogoltnejo, če le pride iz moških ust. Naredi torej red doma. Če tvojega dela ne cenijo, tudi ne bodo pogrešali, če ga ne opraviš. Če se izkaže za obratno, potem pa ---- saj veš, kaj moraš narediti. Zamisli si, kaj bi rada dosegla, potem pa samo pogumno naprej, ne moreš vsega čez noč postaviti na glavo, ampak nekje je treba začeti. 

4. jun 2012 8:57

Terman, za enakopravnost med moskim in zensko, bo treba malo vec postoriti, kot pa le izenaciti dolzino porodniske. Sicer se pa nic ne boj, ker ce bo slo tako naprej, ga bodo tudi za zenske dokoncno ukinili, potem pa bomo res enakopravni ... vsaj na tem podrocju (v Franciji npr. porodniska traja priblizno 4 mesce, potem pa naj se starsa znajdeta kot vesta in znata => vrtec, privat vrtec, privat varstvo, none in babice ...).

Jaz sem tudi na faxu, pri dolocenih profesorijh obcutila, da so studentke obravnavali manjvrednostno kot pa studente ... taksnih profesorjev je sicer bilo malo, ampak so bili. Najbolj se spominjam enega primera, ko smo od enega taksnega cvetkota (vasezagledanega sovinista) dobili domaco nalogo, ki je bila resitev resnicnega problema in od vseh skupin, ki so se izoblikovale v razredu (od prbl. 40 studentov) je le nasa skupina sestavljala 5 studentk ... in ko smo prve resile problem, vse ponosne razglasimo rezultat in profesorjev odgovor ostalim studentom: "A vas ni nic sram, da so vas dekleta prehitela?" Zraven pa en mocen obcutek manjvrednosti in ponizanosti, kot da smo dekleta malo bolj neumna in pocasna bitja, ki nam nic ni kaj dosti jasno in bi pac morale kot se spodobi, pocakati, da najprej ena boy skupina, poda predlog resitve in sele potem si dovoliti v umesavanjem nasih resitev.

4. jun 2012 9:14

Vidiš, Urška, saj v tem je problem. Ne v bedastih pripombah profesorja, ki lahko je ali pa ni moški šovinist in bukselj, ampak v tebi, ki misliš, da se prav vse na tem svetu nanaša nate in si že v naprej malo a priori užaljena, preden sploh pomisliš, kaj se dogaja.  S tako pozo ne boš dosegla nič, edino, kar ti preostane, je, da še naprej misliš, da drugi mislijo, da ste punce malo bolj neumna in počasna bitja, ki jim ni kaj dosti jasno in čakajo na boya v beli hondi, da jih popelje v sončni zahod, kjer mu bodo kljub vsej krivičnosti le dovolile, da se malo vmešava v njihove zadeve. Drugič raje vprašaj profesorja, kaj je s svojo pripombo mislil. Pa uživaj, ko bo pleteničil in razlagal, kaj je mislil, da ni mislil, da ne bi kdo kaj mislil in tako naprej. 

4. jun 2012 9:25

Limnol, če že hočeš vedet, čeprav je izven konteksta, pa vendar. Eden od teh na Aškerčevi. Nisem na vodilnem mestu, pa vseeno ne vem, kaj je delovnik od osmih do štirih. Kaj pomeni redno dobivati mesečno dnevnic za pol plače tudi vem, veš. Imeti služben telefon za 24/7 razpoložljivost tudi med dopustom tudi. In kaj pomeni imeti nižjo plačo od serviserja, kjub višji izobrazbi in celoni odgovornosti za obstoj poslovalnice tudi vem. V desetih letih še nisem bila na bolniški in dopusta več polovico še nisem izkoristila nikoli. Pa ne zato, ker ga nebi znala porabit. Neplačanih nadur se je nabralo dovolj, da sem do konca leta komot doma. Še kaj?