6. mar 2012 21:06
Zajtrk mi ne paše že odkar pomnim. Poštena kava z mlekom, včasih je bilo samo mleko, čaj, voda, mineralna voda, Deit itd. mi več kot zadoščajo. Včasih se mi prileže kak lonček jagodičevja.
Vsi mi vedno porivajo zajtrk, kako je najpomembnejši obrok itd. Mogoče za koga res je. Moje mnenje je bilo, da se med spanjem čisto nič ne utrudim in res ne rabim krepkega zajtrka. Navadno sem s svojo kavo z mlekom čisto OK do recimo poldneva, če laufam naokoli, še pozneje, je pa res, da imam nekaj za odžejat vedno pri roki. Brezkaloričnega, seve. Je pa res, da če imam zajtrk, sem po navadi do poldneva sestradana in bi spraznila hladilnik, če bi ga imela kje pri roki.
Pred nekaj meseci smo ugotovili, da je naša najmlajša, zdaj 17 mesečna članica družine popolnoma enaka. Zjutraj je samo žejna, zato ji damo močno razredčen pomarančni sok (3deli vode, 1 del pomarančnega soka) in šele čez približno dve uri poje kaj konkretnega.
Danes sem čisto slučajno po TV slišala dve zdravnici, ki sta na moje veselje razpravljali, da ni čisto nič narobe, če so ljudje taki. Zaradi tega niso nič bolj debeli, pravzaprav ravno obratno.
Vanja