Pomoč prijateljici

3. mar 2011 9:19

Bolezen prijatelja, bolezen v družini - to je, konec koncev ena svojevrstna prilika, da se zavemo, kako smo srečni, ker nismo bolni in kako so ostale stvari v primerjavi z zdravjem, manj pomembne. In ko se tega zavemo, šele takrat imamo v sebi dovolj kvalitete, da lahko tudi nudimo emocionalno oporo bolniku. In izkoristimo vsak trenutek, ko smo lahko zraven, da nas bolnik nauči, kako se je treba boriti. Konec koncev bi morali biti počaščeni, da smo v zelo intimnem krogu bolnika, da nas je povabil, da se z njim borimo, da doživljamo vzpone in padce z njim.

 

 

Vendelina jr.

3. mar 2011 9:40

Jaz bi ji poslala sms,naj  ve, da misliš nanjo, morda samo z dvema besedana, "Drži se!". Na njej pa je, kdaj bo odgovorila in dala znak od sebe, da sprejema obiske.

Meni je veliko pomenilo, ko sem ležala v bolnici in sem od prijateljev dobila znak, da mislijo name. Ko pa nisem želela obiskov, sem to tudi jasno povedala in moji bližnji so pač morali kak popoldna tudi ostati doma, da sem jaz bila sama.

 

Mamamia

mamamia

3. mar 2011 9:44

Saj to je dobra šola. Ko greš skozi kaj takega eno parkrat. Osebno sem spoznal,da ni šole in knjige na svetu in strani na netu,kjer bi se to dalo naučit. Saj tist sms je najmanjši problem poslat al pa šopek nest. It skoz to z nekom pa je drugo.

Kot sem napisal en kolega je umrl,ker se ni pustil zdravit. Ni hotel jest zdravil pa gotovo. Takrat sem zadne 4 dni bil pr njem. To je blo takrat,ko sem se kao potepal po Lj. Pol sem pisal o sosedi. Za njo je bilo prepozno. 3 tedni od popolne sreče do smrti. Pol ti en pod vlak skoči,ker enostavno ni prenesel več vsega kar se mu je dogajalo. Ko sem zvedel kaj vse se je, razumem ljudi sedaj, ki se vržejo pod vlak. Prej tega nikakor nisem mogel razumet. In, je res, kar je napisala Vendelina. Stvari začneš gledat drugače. Pravzaprav se učiš in na nek način vlečeš koristi od bolnih ali celo umirajočih. In to je grozno težka šola.

 

Multivitamin

multivitamin

3. mar 2011 9:47

"Mislim nate. Javi se, ko boš razpoložena."

japaja

3. mar 2011 10:06

Če sta si dobri prijateljici ne moreš zgrešiti z ničemer kar boš napisala ali storila. Popolnoma odveč se obremenjuješ in mislim, da niti ne potrebuješ naših komentarjev in nasvetov. Predvsem si v stiski in šoku ti, ker ne moreš dojeti kaj se dogaja. To razumem. Potreben je samo čas, da boš sprejela dejstva, potem boš zelo dobro znala ubrati pot naprej. Pri prijateljstvih, tistih pristnih je tako, da so na prvem mestu čustva, šele nato razum... Drži se. kara

3. mar 2011 10:08

Tale od japaja je uredu. Pa od mamamie. Se strinjam nekaj kratkega tako, da ve, da misliš nanjo. Ko ti javi nazaj, jo pa le povprašaj, če jo lahko obiščeš. Vsaj meni je bilo potem, ko sem bila že bolje, vedno dolgčas in sem bila vesela obiska dobrega prijatelja.

Ko je šla v bolnišnico sta se verjetno pogovarjali in si ji zaželela čim prejšnje okrevanje, tako, da ve, da te skrbi zanjo.

 

 

Takoj ko sem prebrala tvoje sporočilo, sem videla tako kot vendelina... ti, ti, ti....

katti

3. mar 2011 12:30

japaja je napisal/a:

"Mislim nate. Javi se, ko boš razpoložena." japaja

To sta stavka, ki ju pošljem po sms ali v pismu vsakič, ko je kdo od meni dragih v stiski, takšni ali drugačni.

lp

mzm

3. mar 2011 12:41

Motalela, meni pa pravzaprav ni čisto jasno, kaj bi rada. A da ti MI povemo, kaj naj TI rečeš TVOJI projateljici? Pa saj je tvoja prijateljica, na naša. Vedve imata svoj odnos, svojo zgodovino, svoje štose če hočeš..... ti veš, kaj ji je všeč, kaj jo veseli, kakšni so njeni načrti za prihodnosti, vse to poznaš in veš ti, ne pa mi. Sorry, ampak če bi se rada pogovarjala o tem, kako te je prizadelo in kako te skrbi, OK, o tem se lahko pogovarjamo. Ampak si moramo biti na jasnem, kaj počnemo, ne? Saj taka stvar vsakogar prizadene in mene zelo boli, če so v težavah moji prijatelji. Ampak se bom potem jaz pogovarjala z njimi in poskušala pomagat po svojih močeh. Ne vem, kako sploh lahko pričajuješ, da bo to nekdo naredil namesto tebe, ker zato so prijatelji, ne pa forumi. Kaj misliš, kaj bi rekla tvoja prijateljica, če bi vedela da si šla na kuharski forum vprašat, kaj naj ji rečeš, in ji potem to vkljukaš v SMS? Najbrž bi se vprašala, kaj naj s tako prijateljico, ki ji ne zna sama povedat enega stavka takrat, ko ga najbolj potrebuje (če ga sploh potrebuje - glej še enkrat Vendelinin post). Napiši ji, kar ti misliš, da je prav in primerno. Dobro zdravje ji pa zanesljivo želimo vsi. Lep pozdrav, Sonja

3. mar 2011 12:43

Saj se je avtorica prvega posta verjetno bolj vstrašila vsega skup kot ona,ki je bila operirana. Saj bo. Tako kot smo ti rekli - počakaj par dni, potem pa jo pokliči. Pa bo. Prva dva dni po kaki težki operaciji pa je bolje človeka pri miru pustit,da se zbudi iz narkoze,pol je itak omamljen od pain-killerjev. Pol pa bo vse steklo kot je treba. Samo pogum v roke.

 

Multivitamin

multivitamin

3. mar 2011 12:51

HEMA je napisal/a:

Kar precej sem preležala v bolnišnicah in meni je bilo najlepše, ko sem dobila preprosto kartico (saj veste, tisto iz papirja in z znamko), na njej par besed. Takrat sem vedela, da je tej osebi toliko do mene, da si je vzela čas in kupila, napisala in nesla na pošto. Sms je sicer čisto uredu (tudi teh sem bila vesela)pravzaprav sem od moža doivala sms-je vsako uro in držali so me "gor". Za par besd in prijateljico, ki ti nekaj pomeni pa vedno izberem kartico. Ne vem,no. Ko sem ležala na onkološkem in se "fajtala" z rakom mi je več pomenilo pet minut obiska, kot to, da mi je nekdo čez en mesec rekel:"Veš saj sem mislil nate!" lp hema

Se popolnoma strinjam. Ampak iz prejšnjih postov sem razbrala, da je odvisno od človeka-nekomu paše pozornost, drugemu paše čisti mir. Ti si njena prijateljica, torej veš, kakšen človek je ona. Jaz bi ji nekaj napisala. Samo toliko, da ve, da mislim nanjo. To veliko pomeni, ko je človek v stiski. JanisJoplin Sporočilo je spremenil(a) JanisJoplin dne 03. 2011 12:52