Pomoč prijateljici

2. mar 2011 23:08

Danes si pa napadalen, Multivitamin. Luna, kajne? rosie

2. mar 2011 23:22

Ah Rosie, nisem. Samo zadnjič sem bil pr frendu, ki je umrl zarad aida,ker se ni zdravit pustil. Dva meseca prej sem bil pri sosedi,ki so ji pr 55 letih odkrili raka na črevesu in je umrla v 3 tednih od postavitve diagnoze. Mene je pač prosila naj pridem. 5 mesecev nazaj sta tudi po hitrem postopku od diagnoze umrla 43 letni znanec in 47 letna znanka. Pa to je pol leta nazaj. Kaj naj ti začnem naštevat za eno leto? En je skočil pod vlak, ena je umrla v prometni. Ena deklica 3 leta stara zarad neke bolezni. In zdaj naj lakam,kdo bo naslednji? Al jaz, moja mama, brat,mačka,naslednja soseda al sosed? Naj čakam,da bodo vsi pomrli? V  našem bloku smo v naši vrsti živi jaz,moja mama,mačka. Ostali pod nami in nad nami so mrtvi. Desno tud. Levo pa tud. Od spodaj do zgoraj. Eno stanovanje desno je ostalo nedotaknjeno. Torej nisem nastrojen, samo pač razmišlam. Nisem bil na nobenem pogrebu,me je pa prizadelo. Sem pa kak nagelj odnesel pa se zjokal, ko ni blo ceremonij. Tudi doma.

 

Multivitamin

multivitamin

2. mar 2011 23:40

In da dodam. Nihče od teh ni ležal v hospicu. V  sobi na eni kliniki pač, v Sloveniji. Vsaka od teh in teh so me prosili,da jih primem za roko, tesno stisnem in obljubim,da ne bom žalosten in jokal, ko jih ne bo več.

JAZ NISEM TOLIKO MOČAN, DA BI IZPOLNIL TO OBLJUBO.

 

Se trudim,me pa premaga. Ne morem tega izpolnit. Sem vesel,da so se rešili bolečin in trpljenja. Vesel je narobe beseda. Srečen in presrečen sem, ko sem videl kaj se jim je dogajalo. Po drugi pa nesrečen,ker jebeno nič nisem mogel nardit,da bi jim bilo bolje. Vsaj ob smrti. Če parafraziram - pr nas niti črne solze niso dovoljene.

 

Multivitamin

multivitamin

3. mar 2011 1:24

Jaz sem prijateljicam in sodelavkam navadno poslala kartico z željami za čimprejšnje okrevanje. Res dobri prijateljici sem podarila kupon za v lepotilni salon za masažo, pedikuro ali karkoli si je kasneje pač izbrala.

Mislim, da je lepo, če se oglasiš, ker bo potem, ko bo že nekoliko okrevala, imela čas prebirati sporočila z dobrimi željami. Prepričana sem, da ji bo toplo pri srcu, ker bo vedela, koliko prijateljev in znancev je mislilo nanjo.

Vanja

3. mar 2011 1:51

Jst bi ravnala kot "Multivitamin"! Sama vem, da če sem bolna, imam rada mir. Istega mnejna sem bila tudi po porodu... Mesec miru, ne pa da te ljudje obremenjujejo že nekaj dni po prihodu s porodniške, ko smo občutljive in mogoče malo depresivne (ene bolj, druge manj)! Ali pa pridejo daljni sorodniki že kr tisti dan, ko rodiš... Porazno!!! Ne maram tega... Kakorkoli... očitno smo si ljudje različni. polimar

3. mar 2011 5:33

Saj je prosila le za par besed, ne razpredajte na dolgo in široko no! Jaz bi napisala le : Vse dobro! Brez dolgoveznega pametovanja in pisarjenja obrabljenih fraz. Ko in če je mogoče ji lahko pošlješ še miniaturen šopek z lepimi željami. Dve besedi in cvet ne moreta biti nikomur odveč, molk pa bolna, torej zelo občutljiva oseba lahko tudi narobe razume. murnik

3. mar 2011 7:23

motalela je napisal/a:

Zelo me je prizadela prijateljicina diagnoza bolezni, da bo morala na operacijo. pomagati.Motalela

 

Draga moja, poglej točno, kaj si napisala. Ker hudič je, da človek blazno po resnici pove, kaj ga muči. In v tem stavku si ti na prvem mestu. Tebe je prizadelo. Oziroma, ena gospa je v bolnici, ima operacijo, postopek in ne zmore vsega, se bori za svoje zdravje, je slabotna, ampak prva zvezda stavka si pa ti. Ti, Ti, Ti, it is all about you.

Saj je lepo imeti sebe rad, samo čisto vedno pa tudi ni treba s tem naprej. V tej zgodbi je pomembna gospa v bolnici, ti pa v tej zgodbi igraš stransko vlogo. In dokler ti to ne bo v celoti in skrajnosti jasno, upoštevaj multivitaminov nasvet. Ko ti bo pa jasno, pa ne boš spraševala, kaj se reče v takih trenutkih. Ker boš že vedela.

Vendelina jr.

3. mar 2011 7:32

Bodi v mislih z njo,pa je to to.Za prijatelja je dobro,da se ve,da SI,ko te potrebuje in ko te ne. ultranova

3. mar 2011 8:20

Motalela, pridružujem se mnenju multivitamina in Vendeline jr. Stopi korak nazaj in globoko vdihni. Ko ti bo jasno, kaj ti pravzaprav pomeni prijateljica in njena bolezen, boš točno vedela, kaj ji reči, napisati (ali pa ne) in ti takih reči ne bo treba spraševati popolnih tujcev.

Saj si vendar TI tista, ki to gospo najbolj poznaš (če sta prijateljici) in verjetno veš, kaj trenutno rabi, kakšnih besed si želi, če si jih sploh želi in podobno. Torej  bi morala ravno ti vedeti kako in kaj, kajne?

PS: Meni je hudo vedno, kadar naletim na forumih na vprašanja takega tipa (kaj kupiti lastnemu otroku za novo leto, kaj kupiti lastnemu očetu ob obletnici, kako izraziti sožalje prijatelju, kaj reči prijateljici ob neki življenjski preizkušnji ...). Kako ti lahko popolni tujci, ki ne poznajo ne tebe, ne druge osebe svetujejo stvari, ki jih ob ljubljenih osebah čutiš samo ti, mi ni jasno.

Dajte ljudje, vsaj za svoje najbližje se potrudite!

 

Mojca

3. mar 2011 8:26

Kar precej sem preležala v bolnišnicah in meni je bilo najlepše, ko sem dobila preprosto kartico (saj veste, tisto iz papirja in z znamko), na njej par besed. Takrat sem vedela, da je tej osebi toliko do mene, da si je vzela čas in kupila, napisala in nesla na pošto. Sms je sicer čisto uredu (tudi teh sem bila vesela)pravzaprav sem od moža doivala sms-je vsako uro in držali so me "gor". Za par besd in prijateljico, ki ti nekaj pomeni pa vedno izberem kartico. Ne vem,no. Ko sem ležala na onkološkem in se "fajtala" z rakom mi je več pomenilo pet minut obiska, kot to, da mi je nekdo čez en mesec rekel:"Veš saj sem mislil nate!" lp hema