2. mar 2011 18:34
Vanilijo zaradi opazke o suhih do neke mere razumem. Meni so šle do mojega tridesetega blazno na jetra neke moje tete, ki so, kadarkoli so me videle, tulile v stilu "joj, kolk si ti suha" (s tem, da v tistem delu plemena nihče ni debel). Olajševalno je bilo, da so tako najedale vsem sestričnam. No, enkrat pri tridesetih sem eni, ki je spet odprla to lajno, z navječjim nasmehom in dozo očarljivosti rekla, da nisem suha, pač pa da sem seksi in pametna in da je to precej zahtevna naloga, ampak da močne punce to zmoremo. Od takrat imam mir.
Skratka, stalno nabijanje v bolj vitke ljudi, podvprašanja, v stilu "a ti ješ" ali pa "a ti ješi IN bruhaš" so naporna. Podobno naporna kot teženje koliko kalorij kaj ima in nabijanje kalorij vsakomur, k se trudi hujšati, pa se kaj pregreši. In kdor je bil izpostavljen enemu ali drugegmu, potem nima ravno blazno visoke tolerance na "bolje ljulja nego žulja" in kar je še tega.
Samo je stvar taka, da je bolje, da si vsak, ki na "bolje da ljulja nego da žulja" nima visoke tolerance - da si jo izgradi. Ko se človek (spol ni važen) nauči imeti rad, ima tudi lepše telo (karkoli pač to pomeni), ker ga takšnega vidi. In skratka,
Vendelina jr.