24. maj 2011 13:31
Drage kuharce in kuharji, jaz sem pa danes zjutraj za letos odprla kopalno sezono. Kot običajno v predpisanem fieškem oblačilnem kodu, kar pomeni razvlečeno majico in zdrajsane kratke hlače do vode, za v vodo pa plastično vrečko, kamen, krokse in kopalne hlače. Ko mi pride voda do brade, slečem hlače in sezujem krokse, oboje privežem na plastično vrečo in kakšne pol urice blodim sem in tja po tržaškem zalivu. Ker se običajno odpravim plavat zelo zgodaj (navada iz časov, ko sem morala po kopeli na delo, leta in leta celo na kontinent), imam zaliv običajno zase, ampak danes ne, sem imela družbo v obliki ruske družine. Ker smo vsi vljudni Slovani, smo se pozdravili - oni meni Zdravstvujte! - jaz njim Zdravstvujte, tovarišči turisti!- in jim je bilo všeč, pa smo se potem še menili kako je to in ono očim horoše dokler ni voda postala očim hladna, pa sem se počasi opremila s kopalnimi hlačami in kroksi in se izkrcala.
Tu, kjer se kopam, ni kakšnega zapriseženega pravila kopalne obleke. Prav pod mojo hišo sicer so zadnja leta v glavnem vsi v kopalkah, deset korakov proti Piranu pa počasi odpadajo modrci, malo naprej pa še hlače. še malo naprej, natanko pod župniščem se menda sprostijo tudi nravi, bivšega župnika je to tako zelo motilo, da je brezsramne kopališčnike polival z vodo, temu ta novemu pa hvala bogu ni mar za to.
Ampak nazaj proti kopalni modi! Kot rečeno, že šestdeset let prebivam dva koraka od plaže, doživela sem tam že vse, od nonic, ki so si v vodi namakale otekle noge, sindikalcev, ki so udarniško in za vse uredili plažo, do idijotov, ki so že stoletja obstoječo pot zagradili in na vrata namontirali napis PRIVAT. Kopalne obleko so se manjúale pa zopet veôale, po izumu wonderbraja so modrce seveda hitro vse nazaj oblekle.
nola