Malo za zraven

18. feb 2011 14:02

Jaz sicer piva ne pijem, vem pa, da moji fantje tud raje spijejo dober pir kot pa kakšno vodo, ki spominja na pivo.

rrr

18. feb 2011 15:42

Mi na kmetih tudi pomislimo ne, da hrane in pijače delavcem nebi dali. Manjši obrtniki so tudi sami v isti kaši, ker zraven delajo. Gostilne ni blizu. Če se vozijo več km stran na malico, je pa velika izguba časa. Za obračun hrane in pijače smo se vedno predhodn dogovorili z lastnikom ( to so bili potem obvezni obroki) glede obračuna. Za dobro voljo smo pa tudi dajali velikokrat sveže pečena svinjska rebra, pa suhomesnate stvari,itd. itd. Silven silven

18. feb 2011 16:54

Se podpišem pod silven Engie

18. feb 2011 23:44

japaja je napisal/a:

Postreženo z dobro voljo. Kot vsi, tudi delavci potrebujejo prijaznost. Še vedno se je obrestovalo (dobra vaga v nebesa pomaga press) japaja

Jaz sem tudi vedno, kljub organizirani prehrani, delavce postregla. Precej se jih je zvrstilo pri nas (trije objekti+ precej škarp), pa nimam niti ene slabe izkušnje. Tisti, ki niso jedli svinjine, so to praviloma že v štartu povedali, tako da tovrstnih zadreg ni bilo, saj se več ali manj zavedajo razlik med našimi in njihovimi prehrambenimi navadami. Ni pa seveda odveč, če se jih povpraša v zvezi s tem.

Nikdar nisem komplicirala, postregla sem po trenutnem navdihu, razpoložljivem času in volji in brez kalkuliranja v smislu morebitnih ugodnosti, odzivi pa so bili vedno pozitivni. Dobra volja, prijazna beseda in pozitivna energija so najboljše plačilo.

Se je pa tudi zgodilo, da smo bili zaradi dobre postežbe deležni popusta pri obračunu. Kljub dogovoru, da je za dogovorjeno ceno prehrana delavcev naša skrb, nam je šef ene skupine "škarpa mojstrov" na Dolenjskem, Kotori (starejši), ob obračunu odštel kar 6m dolgo in 0,7m visoko škarpo zato, ker so bili fantje s hrano zadovoljni. Sem jih pa res precej crkljala, saj so bili v večini praktično še otroci, stari okrog 18 let, apetit kot volkovi...pravi užitek je bilo kuhati zanje.

 

LP, V.

19. feb 2011 6:13

Ko smo pred nekaj leti pri hiši nekaj prenavljali smo se z delodajalcem dogovorili, da bi mi kuhali, da ne bi odhajali drugam na kosilo, ker se to potem razvleče na uro ali celo dve, nam pa je bilo v interesu da se delo v hiši čim prej konča. Ker so bili to pretežno delavci iz drugih republik smo se že vnaprej dogovorili, da ne bomo kuhali nič od svinjine, ker tega vsi ne jedo. Tudi sama v tem času nisem imela možnosti dopusta zato sem kuhala zvečer ali zjutraj. Ponavadi je bil to golaž in polenta, testenine z bolonjsko omako, kakšna enolončnica in potem kakšno pohanje pa krompirjeva, francoska ali podobna solata, pa juha, tenstan krompir in kislo zelje ali repa ter zrezek v omaki,  pa še druge podobne stvari, ki lahko tudi počakajo nekaj časa na toplem ali se jih fino pogreje. Vedno pa je bilo tudi nekaj sladkega za popoldan - pita, piškoti, jabolčni zavitek.... Kosilo je mož postregel okrog 11-12.00 ure, sladko pa tam okrog 15-16.00 ure ali ko so končali in so še pospravljali svoje orodje. Vmes pa ogromne količine čaja, ki sem ga pustila v termovkah, pa kakšna radenska, sok za razredčit, pa kakšen fruc in podobno, pa seveda obvezna kava, na koncu pa tudi kašno šilce žaganja ali podobno. Smo se pa z delodajalcem lepo dogovorili in je pri plačilu tudi nekaj odbil, ker smo pripravili hrano in je bil tudi sam zadovoljen, ker niso izgubljali časa.

Po besedah soseda, ki tudi dela v gradbeništvu, v taki skupini ni v navadi, da bi gospodinje ne vem kaj stregle, če imajo ogranizirano malico v kakšni bližnji menzi. Lepo je če jim postrežejo s kakšno pijačo ali kavo tako malo za vmes, mogoče še tu in tam s kakšnim pecivom, ki ga zlasti delavci iz južnih republik obožujejo. Ponavadi ob koncu dela pri stranki gospodinja pripravi "likof" v smislu kakšnega narezka in podobno. Seveda pa je tudi vse odvisno od tega koliko časa se dela pri eni stranki ali je to en teden ali nekaj mesecev, ker sicer tudi ti "priboljški" kar nanesejo, delavci pa se nanje tudi hitro privadijo in jih vzamejo kot obveznost gospodinje in ne kot prijazno gesto.

 

tedyka

19. feb 2011 10:32

Vilma S, gospoda Ramiz Kotori je še stare šole, njegov sin pa ni več tako prepričljiv. silven