Ežoj in argentina

14. mar 2011 18:11

14. mar 2011 18:25

Človek bi mislil, da bo dobil vile v roke, da bo videl, kako se dela na kmetih, on pa v kočijo, pa tango, pa pivo...

14. mar 2011 18:28

14. mar 2011 18:43

Pa da, Ognjič, da ga potem na letališču za terorista zamenjajo :)))

14. mar 2011 18:47

14. mar 2011 21:25

Al pa vsaj mal sira prinesi, Ežoj, z noži ne bo frke, jih imajo kolegi na zalogi...

Zanalašč se ne bom ločila! Ti vse oprostim! Pa naj se Zzak požre s tem svojim ljubosumjem haha!!

Pa tudi Zzaku vse oprostim. Če bi bila žleht, bi rekla, da je še mlad in neumen. Ker pa nisem žleht, bom rekla samo, da je še mlad

14. mar 2011 21:53

ežoj, študent naš pravi,

hitro se med veje spravi.

Mišice so čist uvele,

ker so ga mladenke čist izžele.

Reši ga lahko le omega 3,

zaloga tega hitro mu kopni.

Zato bo  kmalu moral sesti na avion

in kupiti tam v Ljubljani za cel bataljon.

Ko  se omega 3 spet popravi,

naš ežoj bo dečko spet tapravi.

Mišice se bodo spet napele,

da čikite bodo ponorele.

Študent bo hodil gor in dol,

kot da nosi parazol.

Pokončno, zravnano,

na glavi klobuk,

čeprav brez peres našega ,

ki še vedno trpi zaradi muk.

......

Ko bo miting spet prišel,

naš  bo  veselo pel,

saj  krasilo ga bo perje.

Nič več ne bo okoli letal  nag,

ampak ves ponosen bo prihajal pet na prag.

 ne bo imel več želje,

da ga oskubi naš fantič,

ali pa celo hudič.

Ežoj naš bo študiral,

kje peresa bi  dobil,

da bi dami ugodil

in klobuk svoj okrasil.

14. mar 2011 21:56

15. mar 2011 0:39

Evo, spet jaz, verjetno me imate že poln kufer in si mislite, kdaj bo že enkrat nehal. Evo, konec poti, še nocoj prespim v BA, jtri pa imam let za Pariz.

Danes hodim še po zadnjih opravkih, polne roke imam ( peder tašna, vrečke ), in mislim na hedonista, kako bi mu ustregel s kakšno fotko, pa žal, imam roke zasedene, in ne gre ( pošteno povedano, če bi imel roke proste, si ne bi upal ). Povedati moram, da se je tukaj shladilo, rekel bi enih dvajset stopinj, morda mal čez, jaz oblekel srajco s dolgimi rokavi in polover, tukajšnje muhere in čikitepa oblekle majčke s za dve številke manjšim dekoltejem.

Pa še nekaj besed o Argentini. Tukaj so si izmislili nekaj stvari pod mus za turiste in od tega so naredili famo. V teh krajih je to obisk " estancije ", v Mendozi pa obisk vinske kleti. Glede kleti, je konec koncev v redu, ker oni redno delajo, glede estancije, skor bi rekel, da je en sam nateg, predstava za turiste. Ne rečem, da mi je žal denarja, za svoj denar dobiš vse povrnjeno, stvar je v tem, da tako na estanciji ni nikoli bilo kot bi nam rad predstavili. tisti gauči, paradirajo kot v nekakšnih uniformah, ( ko pridem nazaj prilepim še kakšno sliko ), s nekakšnimi velikimi noži za pasom ( verjetno za sir, kaj če bit drugega), popedenano in naparfumisani...............Imajo tudi krave in konje, namen katerih je enostavno kulisa, ker to pričakujemo, da bomo videli. Na tej estanciji ne živi nihče, razen morda kakega čuvaja, tisto poslopje, kje so nekoč živeli je muzej.

tbc

15. mar 2011 0:56

bojim se, da mi besedilo ne izgine, pa pošiljam večkrat.

Cela stvar je organizirana tako, da po vseh hotelih in hostlih zbirajo goste za obisk estancije, potem jih poberejo, na koncu se pred estancijo zberejo trije avtobusi in enih pet kombijev, glavni gaučo nas je pričakal, se s vsakim rokoval, takoj poslužijo empenade ( nekakšne piroške z mesnim nadevom ), ponudijo pijačo in povejo kje je lahko dobiš v neomejenih količinah. Po poti do estancije ( cca eno uru pa pol ) je vodič marsikaj povedal, kar je meni bilo novega. Na kratko, pokrajina tukaj, v okolici BA je vsa obrasla s travo, ni nobenih dreves, to pa zaradi tega ker so pogosti naravni požari in drevesa tega ne prenesejo, trava ima globoke korenine in preživi požare. Ko so prišli španci, so se sprva ( nekje leta tisočpetsto in še nekaj ) naselil na mestu današnjeg BA in so bili lepo sprejeti od domorodnih indijancev, so jim pomagali.............. potem to več ni šlo, ko so jim španci zagospodarili, bile so vojne, in so se španci pobrali nazaj, tukaj so pustili črede krav in konjev. Ko so se španci vrnili čez štirideset let, goveda in konji so se zelo razmnožili. Iz španije so prišli tudi, od cerkve preganjani muslimani, ki so šli ven naselij, se ženili s domorodkami, živeli v naravi, krav je bilo dovolj. Pridružili so se jim tudi razni kriminalci, ki so mogli zbežat iz naselij. In tem so rekli gaučo. Ko so španci začeki izkoriščat naravna bogatstva ( goveda, konje ) s gauči so bili nenehni problemi, čeprav so jih zaposlovali na kmetijah, vendar je gaučo imel zmeraj negativno konotacijo.

tbc