Ežoj in argentina

20. feb 2011 14:16

Ežoj, blagor ti, ko takole vandraš okrog posvetu. Malce ti zavidam, pa tudi privoščim ti. Kdaj si boš pa kaj privoščil, če ne v študentskih letih.

Lepo se imej in kmalu spet piši, pa na fotke ne pozabi..

20. feb 2011 15:05

20. feb 2011 16:23

Oj, Ežoj!!!

Jaz pa iščem tvoje slike kosil in si mislim, pa kaj je Ežoj tudi zbolel ta teden (mene je namreč viroza spravila v posteljo za skoraj cel teden) in evo zdaj pa najdem tole. Super!!!! Zdrav kot dren (tako kot mladi pač so) in na drugem koncu sveta. Veselim se branja tvojih prigod, pa ne pozabi poslikat tiste slaščice, ob katerih se kar sline cedijo.

Lepo bodi, pazi nase, počasi potuj in se hitro vrni!

20. feb 2011 17:48

A je tole churrasco?

20. feb 2011 18:01

Draga moja, jaz sem v zadnjem letu zbrala lep seznam (ko se dan nekako ne sestavi, včasih kak jagodni izbor pošljem svojim frendicam po mejlu in so potem vse blazno srečne)  "de colirios latinos" (latinosi za oči si spočiti) in sem z grozo ugotovila, da je na njem blazno malo Argentincev.   Tule imaš los galanes argentinos za prvo silo.

http://www.youtube.com/watch?v=yfy7RsG3AgM

20. feb 2011 19:18

Saj so tudi naši bili taki v mladih letih.

Migla

20. feb 2011 22:16

20. feb 2011 23:10

Uf: najprej, vsi, ki vprašate: v začetku planiranja so bili tudi tisti vcodopadi, pol sem se premislil: mal je stran od poti, najbolj me je prestrašilo, da je traba imet vakcino proti rumeni mrzlici, tako, da to bom tokrat spustil ( saj sem še mlad, bo še priložnosti 

Prejšnjo noč je vlivalo in ropotalo celo noč, da se ni dalo spat. Šele maloprej sem ugotovil, da je pravzaprav ropotala ena cirada razpeta na terasi, ker   grmenja in bliskanja ni bilo.

Spet sem se spomnil rosi: pravi, da piše dnevnik na potovanjih, pa se ji ne zdi zanimivo. Ja ljuba duša, pisat moraš občutke, ki so te prelevali tist moment, ne pa suhoparna dejstva: zbudil se ob pol šestih ( pravzaprav ugotovil da je pol šestih, ker sem skor celo noč čul zaradi ropotanja ). Grem v kopalnico: tema, poskusim luč v sobi: tema, *ebiga kaj bo to. Mal še poležavam, delam načrte kaj bi danes počel………………. ne vem kakšno bo vreme. *ebiga, to je vse tako logično, kjerga pa to zanima. Vse pa vsekakor zanima kako je z mojo uro. Imam eno žepno uro, ki mi služi še kar, zadnje čase nekaj nagaja. OK, kupit je treba baterijo! Kupim ( 3 €, hvala, da ste vprašali )! Čez par ur ugotovim, da spet neki ni dober, počakem do večera, zamuja že za pol ure. Uf, to pa ni dober, na poti le rabim » kukr-tuk » zanesljivo uro. Ni druge, grem do trgovine vprašam za dobro kvalitetno uro, k sreči govorijo angleško, rečem, ne vprašam za ceno, sam da je kvalitetno ( po angleško: as cheap as is possible ), kupim uro ( cca 7 €-ov, še ni draga za to kvaliteto ), nakar za hec še nekajkrat preverim ono mojo žepno, ki je začela neki štrajkat: matr, dela kot urica, čist točna, in sedaj imam dve kvalitetni potovalni uri. Vidiš rosi, to ljudi zanima, kaj pa Buenos Aires: ta pa je, to itak vsi vedo, ćikite in muhere so tudi ( sicer ne tolk objokane kot bi pričakovali ), itak vsepovsod na internetu izbrskaš, da je Pariz južne amerike, mesto lepo da je kaj, pa sploh ni umazano, kot bi morebit, za južno ameriko pričakovali, in je BA » sestavljen« od nekaj okrožij ( bariosov ), ki so včasih vse bili skor posebna mesta, ali mesta kjer si je kak mestni župan naredil vilo za počitek ( retiro, san martin ) in se je po tem mestro tam razširilo, to si vsak lahko izbrska bna internetu. . Moj prispevek je kvejčemu v tem, da se mi zdi rahlo preveč pasjih kakcev ( pa čeprav nisem videl niti enega potepuškega cucka ), in to tudi povem, da je mesto za moj okus odločno preveliko………….. koga briga, kakšn je moj okus. Vidiš, rosi, koliko si ti v svojem dnevniku omenjala pasje kakce?.

Pa pustimo ( globoko ) filozofijo, danes si bom ogledal pristanišče, fregato » saramiento », in poskusil ujet mestno panoramsko vožnjo, si naredim načrt. Fregato si ogledam, nič posebnega če ste si že par fregat ogledali ( jaz nobene ), potem si poiščem tisti avtobus, ki ga ni in ni in nobeden ne ve od kje bi začel vožnjo. Ogledam si en kup po domače: ciganije ( naj mi oprostijo spoštovani člani romske komjuniti ), rečejo jim umetniki ali nekakšn kraft, skratka une đinđuve, za katere morda kdo ugotovi, da jih nuca ( uf, buh vari, jaz nisem od teh ), počasi sem čist ( matr, kako se lepše reče s*ukan )…… počasi moram mislit na kosilo ( ura je že tri, popoldan seveda ). Tuhtam kaj bi, po poti grem ( seveda ko sem ugotovil smer, da pridem do kakšnega metroja, ki me bo pripeljal do hostla ) mim ene velike samopostržbe, odprte ( čeprav je domingo ) notr vidim možgane za dva €-a, kupim olje, 1 €, sol tudi 1€, popra nisem našel, nekaj žemlj, pivo, vse skupaj enih pet €-ov ), pridem v hostl, to si pripravim in si neki tuhtam; grem se mal delat poametnega za rosi………..

Ko pridem v hostl: soba ledeno mrzla, una klima, ki je prej bila bolj za psihološko podporo, čisto lepo dela, menda se je neki predramila, ko je štroma zmanjkalo………… škoda da prej ni delala….. jutar odrinem za Rosario.

No, ja, pa da pripopam kakšno slikico:

]

Tole je vodni top, ko so čakali mene in žižka!

20. feb 2011 23:26

pa še:

]

in ( en turist, ki se mu ne ljubi zlikat srajco in hodi okoli kot cigan, na trgu San Martin  )

pa še to:

]

Tole pa zahteva mal pojasnila: ko naroćiš kakšno obliko  " parilla " ( najmanj za dva ) prinese  na takem priročnem žaru, ko je spodaj oglje, in se še peče, in si vsak vzame, kar pač hoče. Slikal sosednjo mizo, ko so se mastile dve muhere ( nič videti objokane ).

20. feb 2011 23:48

Evo, ežoj je res fant od fare! Ga prosiš za slikico latino loverja in jo dobiš, sicer ne zgoraj, ampak spodaj brez! In to v zelenju...

lp