1. feb 2011 21:00
To zadevo vidim malo drugače in sicer v smislu, da EU in ZDA izgubljata tla pod nogami. Ozitroma se zdaj v tem delu dogaja nekaj podobnega, kot se je zgodilo ZDA v Južni Ameriki. V potrditev tega mi je tudi presenečenje, ki so ga dogodki povzrocili. Vsaj v EU kar niso vedeli, kako bi reagirali.
Osnovni problem, ki ga vidim, je v tem, da po desetletjih floskul o demokraciji in pravicah, te enostavno ne primejo več. Na Madagaskarju sta me najbolj presenetile dve stvari. Prva je ta, da po trgovinah ne najdeš blaga iz EU ali ZDA - dobiš pa popolnoma vse in še več kot pri nas in to po za nas smešnih cenah. Druga stvar, ki me je dobesedno šokirala je pa ta, da kmetje popolnoma sami in na novo izumljajo stroje, ki so pri nas po muzejih. V vseh desetletjih velikih besed in načrtov jim nihče ni pokazal kako se naredi enostavna preša na vzvod ali mlinsko kolo. Dobiš poceni kitajske stroje za (recimo) luščenje riža. Vendar je luščenje zaradi energije predrago in ženske to še vedno delajo na roko v svojih možnarjih. Deset metrov stran po kanalu za namakanje dere voda v prazno. Okrog se pa vozi elita in 'humanitarci' v predobrih terencih in nihče se ne potrudi izstopit - ne samo fizično, tudi mentalno.
Verjemite, da jim gremo blazno na živce. Eliti Vaza (tako nam pravijo), ker je prisiljena beračit 'pomoč' za preživetje. Na drugi strani se nam lahko upravičeno posmehujejo, ker vsa ta pomoč trenutno konča v Aziji za razne lepe igračke. Nižjim slojem pa oboji, ker po moje upravičeno smatrajo, da jih imamo za norca, ko slišijo floskule s severa in vidijo kaj se dela z denarjem, ki naj bi bil namenjen njim. Kaj ti pomenijo ne vem kakšne pravice in deklaracije, če ne veš s čim boš napolnil trebuh in nič ne kaže, da bo kdajkoli bolje! (govorim za tiste, ki so se odpovedali kmetijstvu za bljše sodobnejše življenje in šli v šolo)
Srečal sem fanta, ki je presenetljivo dobro govoril angleško (redka izjema). Delal je kot spremljevalec na lokalnem avtobusu. (taksibrus je navaden kombi predelan za 16 oseb v katerega gre 25+ ljudi) To je tisti, ki zlaga prtljago na streho in visi zadaj na vratih, ko je kombi poln. Kaj naj zdaj naredi, če nima možnosti, da se prebije do korita?
EU jim je z raznimi predpisi in certifikati praktično popolnoma zaprla trg. Mednarodan trgovina, ki je verjetno subvencionirana, jim je v veliki meri uničila še domači trg riža, ki je njihova glavna prehrana. Pakistanski je manreč tako poceni, da so polja v premožnejših regijah neobdelana. Kaj naj za boga milega počnejo, da bodo preživeli? Ali se nimajo kje naučit ali se ne izplača.
Kitajci za razliko z njimi trgujejo. Ne samo prodajajo, tudi kupujejo. Problem je po besedah kitajskega znanca, da so tržni viški premajhni in baje zdaj Kitajci na veliko najemajo zemljo in organizirajo pridelavo hrane za Kitajsko. Razen taga jih tudi oskrbujejo z izredno poceni stroji in jim tako prenašajo tehnično znanje. Sami ocenite kdo jim prinaša vizijo boljšega.
Vendar sem kljub vsemu še vedno prepričan, da dejansko nič ne rabijo in je daleč od tega, da bi bili revni. Če seveda spremenimo kriterije in iz spiska za premožnost črtamo vse elektronske igračke, avtomobile in podobno šaro, ki zanesljivo ni pogoj za srečo. Znajo si postavit streho nad glavo, kurjavo ne rabijo in vedno zraste kaj za pojest. Seveda se s tem ne strinajo, ker živijo v prepričanju, da se na severu cedi med in mleko. Naš svet poznajo samo iz filmov, televizije, raznih agitprop zgodbic in seveda nas vedno vidijo v dobrih avtomobilih s steklenico pregrešno dragega piva. Podobno kot smo mi nekoč gledali premožnost Nemcev. Če verjamete ali ne, živijo bolje od nas.
Sever žal ne poznam in samo špekuliram, da so razmere podobne. Tudi Afriko daleč od tega, da bi jo res poznal. Vendar sem kljub temu prepričan, da ne sekam kaj dosti mimo. Ne nazadnje sem lani v petih mesecih prespal štiri noči v treh različnih hotelih. Čudoviti in popolnoma običajni ljudje so in da razbijem še eno famo, to so največji garači, ki sem jih v življenju srečal. Podoba je zanesljivo hudo izkrivljena na obeh straneh! Če smo mi prepričani, da smo srečni, ker ne živimo v ubogi Afriki, so oni prepričani, da so nesrečni, ker ne živijo v bogati in vsega presiti EU.
Toliko in se opravičujem, ker sem tukaj izlil del tistega kar mi mesece leži na duši.
LP
Sergej