Hitri ali počasni?

22. jan 2011 16:56

Veliko je odvisno od karakterja. En flegmatik je že po naravi počasen , predvsem pa se težko odloči, zato cinca. Melanholik želi narediti vse popolno in to traja. Kolerik pa vse pohodi tako je hiter in organizacijski. Ravno zaradi tega smo si tako različni. En pregovor mi je še posebno všeč pravi pa takole : da lahko človeka razumeš moraš obutim njegove čevlje in prehoditi milje, prej pa moraš sezuti svoje. martina

22. jan 2011 17:30

Mamo F sem že kar pogrešala ima takoo pozitivna razmišljanja. Japaja, tebi pa palec gor, tudi sama visim na Perpetuum jazzile in jih poslušam gledam, poslušam, gledam, obožujem ,vsak dan. adalbert

22. jan 2011 18:36

Spadam med hitre, včasih celo hitre. Vendar me počasni skoraj nikoli ne motijo. Skoraj rečem zaradi treh primerov: - prideš na blagajno v marketu, tip(inja) pred tabo bogato založi trak in potem z zanimanjem opazuje delo blagajničarke. S prekrižanimi rokami. Ko dobi račun, začne iskati po torbici denarnico. In jo zelo težko najde. Potem išče po tej denarnici drobiž. Ko končno uspe plačati, začne iskati po torbici vrečke. In jih tudi težko najde. Morda celo oceni, da jih ima premalo in kupi še kakšno (za kar spet mora najti drobiž). Potem pa začne zlagati stvari po vrečkah, lepo sortira, preklada......tačas pa meni blagajničarka čez mizico za podpisovanje podaja moj nakup. Samo enkrat sem dala pripombo in tipinja je vsa začudena rekla. "kako se enim mudi!" (?!) - greš na kocert. Konec je, prižgejo se luči in ljudje se poženejo s stolov in rinejo iz vrste. Ampak hitijo samo do vmesnega hodnika. Potem pa počasi, kot za pogrebom, stopajo proti izhodu. Elegantno se je celo malo ustaviti med vrati. Običajno počakam da se vrste spraznijo in šele potem vstanem. A vseeno ob vratih čakam. In razmišljam kako bi bilo v primeru kakšnega požara - bi tisti pri vratih vendarle izstopil normalno vsaj takrat? - stojim pred semaforjem. Prometna konica. Pleh do koder ti nesejo oči. Prižge se zelena. Nič. čakaš onega v ospredju, da se počasi zdrami, potem pa prva, druga, s 30 na uro .. za njim uspe priti skozi križišče še dvema. Lahko bi jih bilo 5. Pa mi po moje ne gre na živce počasnost. Živcira me, ker mi ni čisto jasno v čem je stvar. Če bi mi enkrat kdo to razložil, bi bila lahko mirna tudi v teh treh primerih. Lisa

22. jan 2011 18:50

Lisa, super si napisala, oziroma si zadela žebljico na glavico.

Se pa bojim, da iz postov o nestrpnosti seva - nestrpnost. Vsaj tak občutek imam (pa me redko vara).

peter

22. jan 2011 19:15

anamarija1 je napisal/a:

Tam pa kjer se zabušava, namesto delat pa jasno da sem nestrpna, kdo pa ne bi bil? Saj je menda čas za si povedati privat zadeve, ko stranko odpraviš ali ne? Je potrebno na veliko razglabljat kako je bilo včeraj v poj....  pred vsemi?

Ampak Anamarija, to pa nima veze s počasnostjo, to kar opisuješ, je pa navadna ignoranca do strank oz. nesramnost.

Tule imaš pa čisto pravico, da gospodični pobaraš, koliko sta plačani za delo strankami, koliko pa za zasebni čvek. In magari še dodaš, da bi bilo mogoče boljše, če bi ti postregel njun nadrejeni

me zanima, kako bi se ti gospodični potem posvetili ...

Mojca

22. jan 2011 19:58

Tako rada zaidem...ne bi tega nikoli naredila, nisem tip, meni tožarjenje je tako grdo, bi si pa zaslužili ja.

Sej bi še kaj povedala, ampak potem bi še bolj zašla

lp!

Nikoli ne reci nikoli

22. jan 2011 20:14

Jebela, men grejo pa taki, ki venomer zaidejo, blazno na jetra!!!!!

 

Hecam se, no!!

Važno je, da smo eno stvar razčistili: uni dve, ki si izmenjavata informacije o nočnih servisih, namesto da bi se posvetili strankam, nista počasni.

 

 

 

japaja

22. jan 2011 20:48

japaja je napisal/a:

Jebela, men grejo pa taki, ki venomer zaidejo, blazno na jetra!!!!!   Hecam se, no!!

 

Meni tudi

Ne verjamem, da se hecaš

Nikoli ne reci nikoli

23. jan 2011 0:34

anamarija1 je napisal/a:

Tako rada zaidem...ne bi tega nikoli naredila, nisem tip, meni tožarjenje je tako grdo, bi si pa zaslužili ja. Nikoli ne reci nikoli

Anamarija, saj ne gre za tožarjenje, meni se zdi pa prav da osebi, ki je do tebe nesramna oz. te ignorira lepo, z mirnim tonom v obraz poveš, da pričakuješ bolj spoštljiv odnos oziroma kar pač želiš. Jaz tudi ne bi "tožarila" nadrejenemu, le gospodičnama bi nadrejenega omenila, če še vedno ne bi reagirali, pa mislim, da bi se obe hkrati prav urno obrnili k tebi z vprašanjem:"Gospa, kaj želite, kako lahko pomagava?"

 

PS: sicer imaš pa v podpisu geslo "nikoli ne reci nikoli" ... torej ... je še čas, da se zavzemaš za svoje pravice, namesto, da ti kdo žre živce in se potem sekiraš (tista oseba se pa še naprej enako obnaša)

Mojca

23. jan 2011 9:40

Jaz pa raje sebe v .... spravim, pa druge ščitim, mirno spim, predvsem pa me vsi spoštujejo, vsaj v mojem krogu!

Na geslo pa sem že pozabla, bom ga morala spremnit

Nikoli ne reci nikoli