20. jan 2011 16:18
Trixi je napisal/a: |
Jaz pa občudujem kuharje, ki znajo hitro in dobro skuhat....Saj meni tudi rata, ampak določene jedi se ne da dobro hitro skuhat! Tako hitro kot kuhajo pa v kitajskih restavracijah je pa zame iluzija. Zadnjič sem eno uro samo zelenjavo in meso rezala in pripravljala stvari za svinjino z zelenjavo in hrustljavega piščanca na zelenjavni posteljici, pa kumarično solato kot v kitajski.... Bi bila že 3x iz kitajske sita doma. Me je mamamia navdušila, ampak moja praksa bo še trajala. Kako pa vam uspeva hitro skuhat? Sploh če do zadnjega ne veš kaj bi kuhal oz. bi družinski člani vsak nekaj drugega. |
Hitro se lahko skuha samo z dobro predpripravo hrane. Zato gre pri Kitajcih hitro samo kuhanje, predpriprava hrane je zgodba zase, ta namreč traja.
Če kuham med tednom si zvečer pripravim, kar lahko. Meso dam v marinado in ga narežem, če je treba, včasih narežem tudi kakšno zelenjavo in jo shranim v dobro zaprti posodi, tako da naslednji dan ali jutro, kadar pač kuham, vse samo leti v ponev in je v pol ure vse gotovo. Pa postopek je pomemben: najprej na štedilnikjed, kis e najbolj dolgo kuha ali peče, in tako dalje proti tistemu, kar potrebuje manj časa. Grelnik vode pospeši kuhanje testenin, v tem času je omaka že nared ... itd.
zase bi rekla, da sem v precej opravilih dokaj hitra, površna ali furijasta že zaradi dela, ki ga opravljam, ne morem biti.
Sem pa izredno hitra v trgovini, ko je treba zlagat nakupljene zadeve. V tiste vreče ali torbe za večkratno uporabo je zlagat mala malica: en ročaj zatkenm za zanko, ki je na vozičku in torba sama stoji odprta, izdelki pa samo frčijo vanjo. Jih že itak na trak tako zložim, da so težji bolj spredaj, jajca in jogurti pa na koncu, da pridejo na vrh in ni nevarnosti, da bi se kaj pomečkalo.
Ker če mi gre v življenju kaj na nerve, so to tisti, ki se obotavljajo na blagajni ... ko prej pospravi denar in se še malo ozre naokoli, preden začne zlagat nakupljeno; tačas ko bi lahko zlagal, pa pilji v prazno... Jaz kar rečem, na glas: enim se pa res nikamor ne mudi ...
Me pa ne moti, če so počasni starejši ljudje: dam jim prednost tudi v vrsti v trgovini, pomagam odpreti vrata, pomagam kako težjo stavr spravit v vrečko, če sem za njimi na banki ali na pošti me ne moti, če se obotavljajo. Ker enim je opravek na okencu edina komunikacija s svetom, pa naj imajo teh nekaj svojih minut (jaz pa kegla izvajam).
Nehala sem pa divjat z avtom po cesti, zdaj sem samo še hitra ( a samo v pravih okoliščinah). Ker si mislim: bolje 20 minut nekam prepozno, oot 20 let prezgodaj v nebesa (ali pekel, saj je vseeno).
In ja, ne maram obotavljivcev in šlev pa zdrizastih, ki celo življenje stojijo na eni nogi in se čudijo, da nikamor ne pridejo.
Mamamia
mamamia