Hitri ali počasni?

21. jan 2011 14:50

Sej v bistvu počasnost in organiziranost, oziorma neorganiziranost pašeta skupaj.

Če si dobro organiziraš delo vse utegneš. Recimo, ko sem imela majhne otroke  res je bilo veliko dela, vendar z dobro organizacijo mi je uspelo vse narediti. Pa še čas zase sem imela!

Nikoli ne reci nikoli

Sporočilo je spremenil(a) anamarija1 dne 21. 2011 14:51

21. jan 2011 20:38

To je ena taka slovenska tema - ne vem zakaj se Slovenci najraje pohvalimo tako, da tlačimo druge. Pohvali se - "sem hitra kot blisk in vse naredim dobro", pa gremo dalje. Ljudje smo pač različni, to ne bi smel biti razlog za nestrpnost. Moj mož je precej počasnejši od mene - je pa resnično natančen. Lahko bi videla počasnost, ampak jaz vidim in cenim natančnost. Ni razloga za nestrpnost. Moj sodelavec si pri ustnih poročilih vzame dvakrat toliko časa kot jaz. Lahko bi videla počasnost, ampak jaz vidim skrbno pripravo in dober govorni nastop. Ni razloga za nestrpnost. Moja branjevka se pogovori z vsako stranko, tudi tistimi, ki še ne vedo, ali bi kupili korenje ali pastinak, kaj je bolje za juho oz. kaj sploh je pastinak, kdaj je sejala korenček in kdaj bo imela rdeče zelje. Vzame si čas za vsakega, svetuje, vsakega pogleda v oči, se mu nasmehne, mu zaželi lep vikend, pošlje pozdrave bolnemu soprogu... Lahko bi videla počasnost, ampak jaz vidim prijaznost, naklonjenost, veselje do dela, tudi empatijo. Ni razloga za nestrpnost. Občudujem ljudi, ki se znajo upočasniti, pa tudi tiste, ki so hitri in ekspeditivni. Nestrpnežev pa ne maram, delajo me nervozno. Ker sem dovolj hitra, se jim najraje izognem. Dobrojedka

21. jan 2011 20:52

Dobrojedka. lp lučka

22. jan 2011 11:50

Ne, ne, ni to stvar nestrpnosti.

Delam že preko 30 let s strankami in verjamite mi, da vem kako je treba s strankami!

Jezi me, ko grem v trgovino in se dve trgovki med seboj pogovorita in hihitata neozirajači na vrsto ljudi, ki čaka.

Kaj takega si jaz ne bi nikoli drznila, dovolila, kajti bi kaj kmalu bila poklicana na odgovornost!

 

Nikoli ne reci nikoli

22. jan 2011 11:51

Dobrojedka - to si lepo povedala! Evo, to je tisto, kar me osrečuje, pozitivne stvari, ki jih vidimo in ne "slabosti", ki jih preštevamo in ocenjujemo.

Mojca

22. jan 2011 14:43

Dobrojedka, še tebi na hitro en avtogram

 

Sem ravnokar spet poslušala Perpetuum jazzile in mi je potegnila paralela:

tudi tam ima vsak svoj glas, med seboj so zelo različni, ampak na koncu so PJ in jih je užitek poslušati in gledati. Ene punce tam so noseče, druge suhe, tretje debele, ene mlajše, druge debele, ene imajo klasično opravo, druge bolj moderno, fantje so eni s kratko frizuro, drugi z malo daljšo, prav tako so eni mlajši, drugi starejši....pišuka, PJ ne bi bil PJ, če bi bli vsi glih!

Ne vem točno, kaj pomeni sozvočje, ampak to je nekaj, kar mi je ob vsej tej nestrpnosti itd.itd. padlo na pamet...

Je pa še ena rešitev:

če ravno ne trpiš in ne prenašaš in ti gre na živce in ne vem kaj je še takega, kupi si en otoček, sešij si bandero (pa ne rosso), natiskaj si svoje znamke in zapri meje ter uživaj

 

Anamarija1, pri tebi do sedaj nisem zasledila takega nestrpnega tona. Pa menda ja ne (kljub temu, da si tolk hitra, da deluješ mlajše - morda so to zadnji trzljaji pred popuščanjem refleksov?) prihajaš v meno?

In se tega na vse kriplje otepaš?

 

S tovariškimi pozdravi

 

 

japaja

22. jan 2011 16:50

Punce, ma ne meni govorit o nestrpnosti lepo vas prosim. Grem na banko čakam uro in še več pred blagajno, oziroma pred vhodna vrata... še nikoli nisem pihala, še nikoli nisem nič komentirala, sem pač počakala, da pridem na vrsto, ja, Japaja ti bi rekla, da sem čakala svoj turnus , če je za počakat pomeni, da je veliko dela, še posebej na blagajni ki "moraš bit počasen" ker drugače se ti žepi spraznejo. K zdravniku, čeprav imam vedno uro, čakam po 1- 2 ure preden priden na vrsto, nikoli nisem nič kritizirala in komentirala, sem pridno počakala.

Tam pa kjer se zabušava, namesto delat pa jasno da sem nestrpna, kdo pa ne bi bil? Saj je menda čas za si povedati privat zadeve, ko stranko odpraviš ali ne? Je potrebno na veliko razglabljat kako je bilo včeraj v poj....  pred vsemi?

Dejte no, punce biti bolj strpne ina razumeti nas starejše in zelo strpne, še preveč!

 

Japaja nisem v meni, sem v tebi haha

P.s. To pa je počasnost zaradi lenobe!

Nikoli ne reci nikoli

Sporočilo je spremenil(a) anamarija1 dne 22. 2011 16:52

Sporočilo je spremenil(a) anamarija1 dne 22. 2011 16:53

22. jan 2011 16:56

Veliko je odvisno od karakterja. En flegmatik je že po naravi počasen , predvsem pa se težko odloči, zato cinca. Melanholik želi narediti vse popolno in to traja. Kolerik pa vse pohodi tako je hiter in organizacijski. Ravno zaradi tega smo si tako različni. En pregovor mi je še posebno všeč pravi pa takole : da lahko človeka razumeš moraš obutim njegove čevlje in prehoditi milje, prej pa moraš sezuti svoje. martina

22. jan 2011 17:30

Mamo F sem že kar pogrešala ima takoo pozitivna razmišljanja. Japaja, tebi pa palec gor, tudi sama visim na Perpetuum jazzile in jih poslušam gledam, poslušam, gledam, obožujem ,vsak dan. adalbert

22. jan 2011 18:36

Spadam med hitre, včasih celo hitre. Vendar me počasni skoraj nikoli ne motijo. Skoraj rečem zaradi treh primerov: - prideš na blagajno v marketu, tip(inja) pred tabo bogato založi trak in potem z zanimanjem opazuje delo blagajničarke. S prekrižanimi rokami. Ko dobi račun, začne iskati po torbici denarnico. In jo zelo težko najde. Potem išče po tej denarnici drobiž. Ko končno uspe plačati, začne iskati po torbici vrečke. In jih tudi težko najde. Morda celo oceni, da jih ima premalo in kupi še kakšno (za kar spet mora najti drobiž). Potem pa začne zlagati stvari po vrečkah, lepo sortira, preklada......tačas pa meni blagajničarka čez mizico za podpisovanje podaja moj nakup. Samo enkrat sem dala pripombo in tipinja je vsa začudena rekla. "kako se enim mudi!" (?!) - greš na kocert. Konec je, prižgejo se luči in ljudje se poženejo s stolov in rinejo iz vrste. Ampak hitijo samo do vmesnega hodnika. Potem pa počasi, kot za pogrebom, stopajo proti izhodu. Elegantno se je celo malo ustaviti med vrati. Običajno počakam da se vrste spraznijo in šele potem vstanem. A vseeno ob vratih čakam. In razmišljam kako bi bilo v primeru kakšnega požara - bi tisti pri vratih vendarle izstopil normalno vsaj takrat? - stojim pred semaforjem. Prometna konica. Pleh do koder ti nesejo oči. Prižge se zelena. Nič. čakaš onega v ospredju, da se počasi zdrami, potem pa prva, druga, s 30 na uro .. za njim uspe priti skozi križišče še dvema. Lahko bi jih bilo 5. Pa mi po moje ne gre na živce počasnost. Živcira me, ker mi ni čisto jasno v čem je stvar. Če bi mi enkrat kdo to razložil, bi bila lahko mirna tudi v teh treh primerih. Lisa