Kuhanje na jadrnici

22. jan 2011 2:23

Mi smo imeli zadnjič (jadrali prvič po enih 25ih letih) na jadrnici žar.  Nabavili smo nekaj oglja, in 3x tako pripravili marinirane ribe, škampe in zelenjavo. Na žar je šlo vse od bučk, do melancan, brokolija in celo solate. Enkrat sem pripravila škampe na pivu, na štedilniku. Kuskus je super zadeva, prav tako polenta. Parkrat smo naredili česnov kruh in ga popekli.

Jedilnik, ki ga je posadka odobrila  , sem imela sestavljen že en mesec pred odhodom, doma sem pripravila začimbe, zelišča smo pa kar sveža naročili v trgovini v luki. O napolitankah ne duha ne sluha, smo se pa oborožili z dramaminom. Zakaj bi bil pa bolan, če ni treba. 

Vanja

22. jan 2011 10:37

Ja Boris, z možnostjo najemanja bark se je verjetno res marsikaj spremenilo tudi v kulturi. Sicer sem zadnjič jadral leta gospodovega... imam pa nekaj več izkušenj z raznimi robinzonskimi avanturami. Hrana ni problem, dokler je kaj in se da kaj nabrat. Z malo domišljije se pride do neverjetnih gurmanskih dosežkov. Nekaj slavnih receptov: laška polenta z marmelado, lahka rižota iz treh kozic in pol čebule, golaž iz uboge rakovice z vsem kar je ostalo, palačinke brez mleka in jajc zgoraj brez, solata iz enega paradižnika in stoletnim kruhom za štiri osebe...da kakšnih velikih ribjih plošč s povečevalnim steklom sploh ne omenjam.

Ežoj, verjemi, da ti marsikdo od teh frajerjev zavida, če samo pomisli, kako se po mastnem kremenatlu čohaš po trebuhu in podiraš kupček. Seveda, če si na to sploh upajo pomislit. Ne ven zakaj ljudje, ki so občutljivi na morsko, sploh rinejo na barke. No, če jim je res všeč teden 'rigoleta', pa naj.

Sergej

22. jan 2011 18:16

Nekako sem točno vedela, kaj se bo zgodilo po tem, ko bom oddala prejšnja dva odgovora. :) Škoda, da se (skoraj očitno) trudite v vsem zapisanem vedno najti nekaj, na kar se lahko obesite in napadete. Ne vem, zakaj bi bila naduta ali imela večvrednostni kompleks (?), če povem, kakšno je stanje na plažah. Seveda govorim o obljudenih plažah. In tam JE tako - telo pri telesu, skoraj goli ležimo pol metra od ljudi, ki jih ne poznamo, poslušamo zgodbe, kričanje, vreščanje in vse ostalo, česar si na dopustu preprosto ne želimo. Voda JE zamaščena in umazana in prav nobenega užitka ni v kopanju v takem morju, pa recite kar hočete. Kako vem, kakšno je stanje na plažah, če pa jadram, me je nekdo vprašal. Ker nisem od rojstva naprej hodila na jadranje in ker kljub tednu ali dvema, preživetima na jadrnici, hodim na dopust tudi v apartmaje. Ker imamo "vikend na morju", kamor prav tako grem parkrat na leto. In vedno imam problem kam naj grem na plažo, da bo čim več miru in čim lepša voda. Jaz in meni podobni "packi" vedno poskrbimo, da za sabo ne puščamo smeti, ne motimo kopalcev in drugih jadralcev, nikoli ne "nabijamo glasbe", ampak uživamo v tišini, morju, miru, zvokih narave. No, to delajo "packi", ki so mi podobni. In ja, ko enkrat doživiš lepote jadranja, lepega morja in čistih, tihih zalivčkov, kot je rekla Vendelina, težko rečeš, da je morje na plažah čisto, da uživaš ob ostalih, nepoznanih turistih, ki vlačijo iz hladilne torbe čuda in pol in da so jadralci naduti, ker delajo, kar delajo. Ker, veste, kaj delajo? Uživajo. s0ncek*

22. jan 2011 18:18

Sergej C je napisal/a:

Ne ven zakaj ljudje, ki so občutljivi na morsko, sploh rinejo na barke. No, če jim je res všeč teden 'rigoleta', pa naj. Sergej

Ne vem, če sem tole razumela, mi poveš prosim, kaj si mislil s tem, da ljudje, ki so občutljivi na morsko, rinejo na barke? s0ncek*

22. jan 2011 18:51

Lej, s0ncek*, obesila sem se predvsem na tvoj podcenjevalni odnos do turistov, ki so na plažah. Obilni Nemci in še obilnejši Čehi so pač plačali svoj dopust. In se hočejo mal spočiti in za tistih štirinajst dni ali že koliko spremeniti svoje okolje. Kakor ti. Vsi smo ljudje in vsi imamo svoje navade, slabe in dobre lastnosti. In takole udrihat iz prve po njih, se mi zdi, zelo milo rečeno, otročje. Sem dobila občutek, da ti gredo vsi, ki motijo tvoj težko zasluženi mir na počitnicah, na živce. Oni so si ga tudi zaslužili. Krepko čez šest milijard nas je na tem našem ljubem modrem planetu. Želeli to ali ne, zelo težko pobegnemo iz množice. Komur se pa to posreči, naj bo tako uvideven in naj ostale, ki jim pa to ni omogočeno, ne označuje s slabšalnimi pridevniki.

lp

cervus

22. jan 2011 19:05

OK, priznam, da se je to o nemcih in čehih res lahko bralo tako ali drugače, a večina mojih izkušenj z njimi je pač takih, kot sem napisala. Pa nisem želela nikogar užalit, nihče mi ne gre na živce, če spoštuje meje mojega osebnega prostora, če čez mojo brisačo ne skače njihov pes, če njegov otrok ne meče žoge ali kamnov nekaj centimetrov mimo moje glave, na plažo ne nosi hladilnih skrinj, polnih sendvičev, paštet, salam ... in ne posluša glasbe tako na glas, da preglasi čričke in galebe. Tudi njihova kilaža sama po sebi me ne moti, to sem napisala zato, ker, roko na srce, večina pač je takih. Tudi sama nisem neka blazna suhica in NIKOLI nisem ljudi sodila po izgledu. Meni pač očitno ne ustreza dopustovanje na takšnih plažah, komu drugemu pa je mogoče všeč, da se ves čas nekaj dogaja. In ja, strinjam se, da si prav vsi zaslužimo/zaslužijo mir. In počitnice. Ampak, če meni neskončno bolj od klasičnega dopusta na plaži ustreza "jadrnični mir", ne želim, da me kdo zaradi tega označuje za naduto. s0ncek* Sporočilo je spremenil(a) s0ncek* dne 22. 2011 19:05

22. jan 2011 19:35

Mislim ljudi, ki hitro dobijo morsko bolezen in počitnice preživljajo na barkah. To se mi zdi mazohistično. Na morju imaš tisoč drugih stvari za počet in če bi kljub občutljivosti radi jadrali, je neka mala jola mnogo bolj adrenalinska, če le maestral spodobno potegne. Za nedostopne zalive je pa tudi gumak mnogo bolj priročen. Glede gužve se strinjam s tabo S0ncek. Marsikomu ne paše 101 rit meter stran. Drugim je to pač všeč. V glavnem se mi jadrnica ne zdi primerna za romantične zalivčke. Enostavno ima preglobok grez in jo ni vedno enostavno sidrat blizu obale. Sploh pa ni primerna, če ti je škoda, da veter piha v prazno.

Po moje, če greš jadrat, potem jadraš. Torej začneš enkrat okrog desetih, ko se dvigne maestral in končaš ob petih...šestih...sedmih , ko v bonaci prilezeš na sidrišče. Potem nekaj skuhaš. Kakšen riž v katerega treščiš juho iz vrečke (pet okusov je jedilnik za pet dni), malo poklepetaš z bevando in spat. Zjutraj 'padeš' v morje, da se zbudiš in spotoma na dnu pobereš posodo, ki si jo zvečer dal pomivat čez krmo. Nobenega praška. Mogoče kapljica olja, če ni nihče 'polizal' skledo do čistega. Potem skuhaš čaj, kavo in se dobro naješ kruha, toasta, prepečenca z margarino, marmelado, pašteto, narezkom in je ura deset za naprej. Opoldne pa med plovbo kakšna solata, okisan fižol, grah, paradižnik, parpika (najboljše je vse skupaj). Za vmes pa razno suho sadje in semena. Še najbolje fige. Suhe češple ne priporočam, ker potem posadka rada pušča rumene oblačke po morju. Toliko in upam, da to ni nihče razumel kot napad.

LP

 

Sergej

22. jan 2011 19:36

Soncek, meni se zdi, da bi se ti morala kdaj vprašati tudi, kašne izkušnje imajo drugi ( tisti, ki nosijo na plaže - o, groza in strah - hladilne torbe s paštetami, sendviči in celo salamami ). Nekaterim je to celo zelo všeč, drugi si kaj drugega ne morejo privoščiti, tretji pa o tem preprosto ne razmišljajo - namreč o tem, kako boš ti to sprejela, ali bo tebi to všeč. Pa ja ne pričakuješ, da se bodo vsi obnašali tako, da ti ne boš imela pripomb ? rosie

22. jan 2011 19:59

Sergej, se strinjam. :) No, mogoče me nisi dobro razumel glede tistega o romantičnih zalivčkih ... tja prideš popoldne, ko se več ne jadra (zaradi utrujenosti ali pa pomanjkanja vetra) ali pa si tam cel dan - seveda to zadnje le v primeru, da ni vetra. Pač odmotoriraš v en krasen zalivček in uživaš. In čakaš, da bo kje kaj pihnilo. Je pa svojevrstno doživetje tudi jadranje ponoči; če le piha, je to fino izkoristiti, saj je nepozabno. Pa tudi spanje na izmene (če je kdo preveč utrujen, seveda), ima svoj čar. rosie, tako ti bom povedala. Tisti, ki ima dovolj denarja, da torbo napolni z vsem, kar sem napisala, ima tudi dovolj, da si kupi kaj drugega za pod zob. In prav nihče ne more biti tako lačen, da bi malical na vsake pol ure. Ampak, če je komu pašteta na plaži tako všeč, da si jo preprosto mora prinesti, pa naj. Meni to pač ne potegne. Saj pravim, naj vsak dela, kar želi, a meni tega pač ni treba gledati in niti slučajno mi ni treba vohati njihovih salam. Zato tja pač ne hodim. Pripombe pa seveda lahko imam, kot tudi ti in vsi ostali. Niti slučajno pa nisem nikoli in nikdar od koga zahtevala, da na plažo ne nosi hrane. Naj prinese. Jaz pa imam to srečo, da mi ni treba ležati deset centimetrov stran. s0ncek*

22. jan 2011 19:59

Zdaj šele vidim, kakšno neverjetno srečo smo imeli doslej, da si nismo mogli privoščiti dopusta na morju. Pa saj tam mora biti grozno.

tulka