Gensko pridelana hrana

Lepo pozdravljeni vsi skupaj na Kulinariki.

Sem mlada debaterka in bi Vas prosila za pomoč, saj ste Kulinarični forum, in to za povrh še najbolj znani in največji v Sloveniji (tudi tema je namreč kulinarična).

Trditev je sledeča:

"Gensko pridelana hrana naredi več škode kot koristi."

Kakšno je Vaše mnenje o tem?

(Naj poudarim, da me zanima VAŠE mnenje, ki lahko v obliki navedkov popestri marsikatero debato. Zagotavljam, da nikakor ne bo zlorabljeno. Vem pa, da je tukaj mnogo gurmanov, ki bi mi s svojimi stališči lahko precej pomagali.)

Najlepša hvala vsem.

vedozeljnica

15. jan 2011 20:37

Se strinjam z trditvijo "Gensko pridelana hrana naredi več škode kot koristi " in mi niti najmanj ni za kupovat in jest gensko pridelane hrane.Je pa spet vprašanje kakpnega izvora hrano nudijo v restavracijah in po šolah.Restavracije še lahko ukineš,otroci pa v vrtcu in šolah morajo jest.Upamo lahko,da imajo ekološko pridelano hrano.

tejčika

16. jan 2011 9:51

Hojla, vedoželjica, mislim, da si ubrala pravi pristop. Poznati mnenje ljudi je zelo pomambno, ampak da boš lahko taka ali drugačna stališča zagovarjala, se moraš najprej oborožiti z znanjem, kaj gensko spremenjena hrana sploh je. Torej: NAJPREJ temeljito preštudiraj vse, kar o GMOjih najdeš na kolikor toliko pametnih straneh (recimo wikipedia ima zelo dober članek za začetek: http://en.wikipedia.org/wiki/Genetically_modified_org in http://en.wikipedia.org/wiki/Genetically_modified_foo Pa še tiste dodatne linke si poglej. Šele potem se začni sprehajat po vseh mogočih PRO in CONTRA forumih, ki so velikokrat polni nebuloz in nimajo popolnoma nobene realne osnove, oziroma je edina osnova neznanje oziroma izkoriščanje neznanja ljudskih množic. Sprašuješ samo o GMOjih v hrani - torej teza je, da so GMOji naredili več škode kot koristi. Mislim, da je pri tej debati treba ostro ločiti dve stvari: (1) - dejansko škodo v naravi, ki jo GMOji potencialno lahko naredijo in (2) škodo, ki nastaja zaradi človeške sprevrženosti in ignorance (bom pojasnila malo kaseje). O dejanski škodi se da zelo veliko razpravljati in predvsem bi se moral zediniti, kaj pojav nekega novega organizma sploh pomeni za Zemljo. Narava je sama naredila na milijone vseh mogočih oblik življenja, ki počnejo vse mogoče - samo pomisli, recimo, na bakterije, ki imajo v svojo DNA vgrajen arzen.... Narava sama tudi pozna vse mogoče poti prenosa in modifikacije genov, ki ravno tako potekajo po vseh mogočih in najbolj neverjetnih poteh.... v primerjavi s tem niso naše vaje v laboratorijih čisto nič posebnega. Osnova evolucije je mutacija, ki je, če nam je prav ali ne, modifikacija genskega zapisa. In narava sama je tudi naredila kar nekaj vrst, ki so vse prej kot nedolžne - strupene in skrajno agresivne - pa kaj, saj so del narave. V naravi preživi tisti, ki je bolj žilav in ima izdelane boljše strategije preživetja, ki niso niti približno v skladu s našimi etičnimi merili o zaščiti šibkih in nemočnih. Ameriški strokovnjaki so recimo ugotovili, da narava nove gene iz GMOjev zna kar dobro porabiti zase, na primer gen, ki povečuje odpornost na nekatere herbicide. V naravni selekciji se je kar hitro pokazalo, da so imeli tisti, ki so si prisvojili ta gen, pač prednost v bitki z ostalimi. Seveda to niti približno ni tisto, kar so si želeli izdelovalci GMOjev za masovno proizvodnjo, da namreč zdaj plevel masovno izkorišča njihove gene in postaja odporen, ampak tako pač je, če nekaj spustiš v naravo. Kako je z učinki na zdravje, pa niti debatirati ni mogoče, ker resnih epidemioloških študij preprosto še ni bilo narejenih. Tako da je tukaj vsako prerekanje nesmiselno - stanje je tako, da preprosto NE VEMO. Tako da je od tu dalje vse prazno besedičenje brez osnove. Velika večina študij, s katerimi nasprotniki GMOjev utemeljujejo svoje trditve o škodljivosti in proizvajalci GMOjev svoje o neškodljivosti, je do zdaj padla na vsakem resnem preskusu, ker preprosto niso bile korektno zasnovane, tako da bi lahko izključili vse druge dejavnike (toliko o morali enih in drugih). 2 - tista druga škoda; ta seveda z naravo in gensko tehnologijo nima nič. Tu gre preprosto za absurdnost zlasti ameriškega pravnega reda na področju intelektualne lastnine, ki v osnovi postavlja pravice tistega, ki je plačal in dobil patent, nad delovanje naravnih zakonitosti. Pač zato, da bo lahko tisti prvi še naprej mlatil masten dobiček. Kako daleč pride človek v boju z naravo, pa smo tako ali tako že velikokrat videli. In da so pa politiki pripravljeni sprejeti prav vsak zakon, če se jim to na ta li oni način splača, tudi lahko vidimo vsak dan in nam za to ni treba hoditi do Amerike. Moje mnenje se sicer bolj nagiba k proti kot za, ampak je še vseeno zelo blizu nevtralnega. Ker GMOji odpirajo mnoge možnosti, če se uporabijo na pravem mestu in na pravi način - zakaj pa potem ne ravno na področju prehrane, če že povsod drugod? Najdeš jih v vseh mogočih biološko podprtih industrijskih procesih in nekateri so zelo zelo koristni. Recimo pri popravljanju škode, ki jo je človek naredil naravi z vsem mogočim onesnaženjem, ali pa v medicini; me prav zanima, če bi tudi najbolj zagrizen nasprotnik Monsanta odklonil zdravljenje z zdravili, ki bi mu ali njegovemu otroku lahko pomagala, da preživi, ko bi mu enkrat čisto zares šlo za nohte. Jaz bi si v takem primeru pustila vbrizgati živega hudiča, samo da bi še nekaj časa ostala na tem svetu, če bi se mi življenje še zdelo znosno. Druge generacije biogoriv (tistih iz celuloze) sploh ne bi bilo, če ne bi uporabljali genetsko modificiranih kvasovk (tisoči ton celuloznega odpada sicer delajo človeštvu velike preglavice!). Tudi pri čiščenju odpadnih vod so GMOji še kako koristni. Itd itd itd. Glede hrane se je pač treba zavedati, da Slovenija ni cel svet in je marskikje drugje zelo drugače kot pri nas, kjer nam je narava dala resnično vse, o čemer velik del preostalega sveta samo sanja: plodna tla, obilo dežja in obilo sonca (to, da eden najbolj deževnih delčkov evrope skoraj vsako poletje vzdihuje zaradi suše, je v celoti naša nesposobnost upravljanja vodnih zalog - kjer ti na leto pade 1000 in več mm dežja, lahko gojiš praktično karkoli, če se le malo potrudiš okoli vode). No, seveda, ampak če preveč razpredamo o distribuciji ljudi in hrane po svetu, pridemo do še bolj delikatnega vprašanja: ali se lahko še naprej nekontrolirano množimo ali ne? Ker Zemlja ima svoje meje vzdržnostu tudi glede števila ljudi, ki jo tlačijo. Ampak vprašanje ni bilo namenjeno temu - čaprav, v bistvu, tudi spada zraven. Lep pozdrav! Sonja

16. jan 2011 12:24

Jaz bi raje uporabljala termine DNK in GSO, ker smo v Sloveniji nekako bolj navajeni na to. Kdor zna angleško mu je najbrž vseeno, vsi pa tudi ne znajo.

naor

16. jan 2011 17:59

v pomoč še: http://www.razvoj-podezelja.si/index.php?option Staša

16. jan 2011 18:54

Draga Vedoželjnica in Staša, no, to je že ena takih strani, kjer je dobro zastriči z ušesi, saj operira s kar nekaj neresnicami (ali kakorkoli jih pač že imenujemo). Prenos genov med različnimi vrstami, ki se ne parijo, je namreč še kako možen in se v naravi tudi dogaja. Prihaja namreč do transfera genov recimo med paraziti in gostitelji. Predvidevajo, da kot možni prenašalci genskega material lanko nastopajo tudi virusi. Pa tudi med višjimi vrstami se kaj takega še kako dogaja (že če se omejimo na naše slovensko dvorišče - pobrskajte recimo po bibliografijah D. Kordiša in pokojnega prof. Gubenška, pa boste videli, kako kačji pik še zdaleč ni tako nedolžen - poleg doze strupa lahko dobiš tudi še kaj drugega, kar potem veselo prenašaš naslednjim generacijam; da ne omenjamo, da je v širnem svetu podobnih stvari objavljenih zelo veliko, z resnimi recenzijami in temeljito in trajno na očeh kritike svetovne strokovne javnosti). Pa kako bi se sicer hemoglobin znašel v nekaterih rastlinah? Torej - ne glede na to, da je naklonejnost ali nenaklonjenost GMOjem povsem legitimna izbira - argumentiranje z neresnicami ne samo da ničemur ne koristi, pač pa ŠKODI, ker od tu pa do očitka, da si stvari izmišljuješ zato, ker nimaš resnih argumentov, res ni daleč. Prav tako je problem s študijami, ki jih navajajo kot dokaz škodljivosti GMOjev - nobena ni prestala resnega preverjanja. Kakor tudi zaenkrat nobena, ki so jih objavili zagovorniki GMOjev. Ponavljam - prav nič ne poskušam vplivati na mnenje, da bi bil kdorkoli za ali proti, ker gre tu za osebno izbiro in vsaka je legitimna. Ampak če hočemo, da bo našim argumentom kdo verjel, dajmo prej preverit, kaj pišemo. Ne vem, če namen res posvečuje sredstva - ampak z napačnimi sredstvi zelo hitro pridemo tja, kamor nikakor nismo nameravali. Pa je škoda. Lep pozdrav, Sonja

17. jan 2011 20:51

Najlepša hvala! Ima še kdo kakšno mnenje? vedozeljnica

17. jan 2011 20:56

naor je napisal/a:

Jaz bi raje uporabljala termine DNK in GSO, ker smo v Sloveniji nekako bolj navajeni na to. Kdor zna angleško mu je najbrž vseeno, vsi pa tudi ne znajo. naor

Moje osebno mnenje pa je, da so slovenjenja kratic pogosto povsem odveč, s tem imamo dvojno obremenjevanje spomina. Ker, vedeti, da je DNA = DNK in da je GSO = GMO......itd, itd, itd......je NUJNO, da vemo, o čem teče beseda.

Vsebina je pa še najbolj pomembna, bi rekla.

rimljanka

17. jan 2011 21:03

limnol je napisal/a:

Prenos genov med različnimi vrstami, ki se ne parijo, je namreč še kako možen in se v naravi tudi dogaja. Prihaja namreč do transfera genov recimo med paraziti in gostitelji. Predvidevajo, da kot možni prenašalci genskega material lanko nastopajo tudi virusi. Sonja

Oh, nič ni predvidevanje, virusi SO pren ašalci genov med vrstami, pojav je znan vsaj 50 let, imenuje se transdukcija. Poznamo še kar nekja načino prensoa dednega matgeriala med celicami, tudi zelo nesorodnimi konjugacija, transformacija), pa tudi znotraj dednega materiala v eni celici (transpozicija). Molekulse genetike bakterij ne bi bilo brez teh pojavovo, da o tem, kao je to en od načinov, kao, recimo, bakterije izmenjujejo gene za odpronsot na antibiotike ne rečem nič.

Čedalje bolj je resničen stavek: več kot vem, bolj mi je jasno, kako malo vem. In koliko je še neodkritega. Ja, čaroben je svet živih bitij........

Naj dodam še to, da ni probelm v tem, da z GSO vnašamo tuje gene v nas, tako ali tako se DNA prebavi, pa najsi bo GSO vira ali od solate,. pomaranče, jurčka, piščanca ali tisočev vrst bakterij, ki naseljuejo naše prebavilo, pa še od množice virusov zraven. Resnična nevarnost je v točki 2 zapisa limnol in pa dejstva, da GSO gene že najdemo tudi v vrstah iz narave.

Ja, je velika razlika med NARAVNIMI potmi, ki tudi rezultirajo v GSO organizmih (če se držimo pomena izraza) in s človekovimi rokami ustvarjenih GSO. In to je, po mpoje, v POGOSTOSTI dejanj. Nalkjučni vnosi v naravi - selekcijski mehanizmi imajo čas in možnost "urediti" to, pri človekovem vnosu je povsem drugače, količina GSO osebkov je enormna (polja koruze, recimo), naravne selekcije ni,......duh pa uide iz steklenice, tisti trenutek, ko gen, lahko povsem po naravnoi poti, s prenosom peloda med sorodnimi vrstami, preide v naravo.

Ne morem reči, da bo še zabavno, ker ne bo.  

 

rimljanka

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 17. 2011 21:11

18. jan 2011 17:03

Gensko spremenjena hrana....vprašanje je kaj je bolj zdravo. Nekaj kaj je že v genih spremenjeno, da je bolj odporno proti boleznim in ima večjo rodnost ali hrana ki jo pridelaš s tedenskim škropljenjem proti boleznim, škodljivcem in boljši rasti. Da ne omenjam s kom vsem jo še pošpricajo, ko ta hrana zapusti kmetijo in čaka na prodajo. Menim da je bolj zdravo, da pozimi ne jem sveže zelenjave, kot da jem takšno. Naj za primerjavo povem. Endivijo sem pred mrazom pobrala iz domačega vrta...po treh dneh je bila uvela in začela rumeneti. Endivija kupljena v Sparu pred Božičem je bila še po Novem letu enako zelena. Korenček pobran na vrtu zelo hitro začne veneti, kupljen v Lidlu je zelo dober (priznam, da celo boljši od mojega in še nobene luknje od škodljivcev ni v njem), a je neuvel še po mesecu dni. V trgovinah gledam tudi glavice zelja kako so lepe (moje so bile vse luknjaste, kar mi jih je uspelo ohranit kjub pobiranju gosenic in pozneje škropljenju). Za moje pridelke, čeprav so tudi luknjasti potrebujem kar nekaj strupov če želim kaj pobrati...mogoče bi bilo pa bolj zdravo, če bi imela sadike, ki so odporne na bolezni proti katerim moram škropiti - torej gensko spremenjene. Zato se mi zdijo sanje o ekološki pridelavi nedosegljive. Poznam primer kmeta, ki ima zelo veliko ekološko usmerjeno živinorejo. Tam ni problema, je manjši prirast, ampak tudi manjši stroški. Problem je, ker tudi na vrtu ne sme uporabljati strupov. Prva leta so se mučili, sedaj pa zelenjavo dobijo pri sosedih, ker ekološko jim jo ne uspe pridelat nič. Je pa tudi res, kot je bilo že navedeno...vsi se tako borimo proti gensko spremenjeni hrani, biološka zdravila bi pa vsi želeli dobiti ko kaj zaškripa. Takrat pa ne rečemo več, da ne maramo gensko spremenjenega...

18. jan 2011 17:24

V časopisih, v prevodih na TV  ( filmi, nadaljevanke ) itd. se striktno uporablja DNK, prav tako GSO. Kaj je pa bolj prav, je pa stvar debate.

naor