Vitaminski dodatki k prehrani

18. jan 2011 11:34

Sama nikoli nisem uporabljala prehranskih dodatkov in podobno, ker sem vedno bila mnenja, kot nekateri, da lahko vse dobiš z hrano. Vendar sem se pošteno motila. Če pogledamo realno koliko vitaminov lahko dobimo iz sadja, ki ga kupimo v trgovini. Ravno veliko ne glede na to, da je sadje tolikokrat pognojeno in poškropljeno z raznimi "strupi". Neke raziskave so dokazale, da sadje, ki je uvoženo lahko tovorijo od 2 tednov pa tudi do 2 leti. Sadje dobi največ vitaminov v zadnjih dneh zorenja vendar, glede na to koliko časa ga tovorijo poberejo sadeže, ko so napol dozoreli. Sadje konstantno izgublja vrednost vitaminov recimo leta 1985 smo morali za 10mg vitamina c pojesti eno jabolko leta 1996 pa kar 5 jabolk za enako količino vitamina c. In danes so razlike gotovo še večje. Leta 2002 pa so uradno priporočili odmerek 200 mg vitamina c dnevno za preventivno zaščito. Se pravi bi za dnevni odmerek samo vitamina c morali pojesti 40kg jabolk, 2kg limon ali kivija, 5kg kislega zelja ali 4kg pomaranč. Človek naj bi letno pojedel kar 500kg hrane in od tega 3kg strupov,  ki jih zaužijemo s hrano. Ob branju te statistike me je močno zaskrbelo kaj zadnje čase ljudje jemo. Trenutno nas rešuje še to da je naš organizem obnovljiv vendar ne vem koliko časa nam bo to še pomagalo. Sama sem se odločila za prehranske dodatke in sem zelo zadovoljna. Imela sem težave predvsem pozimi, ker sem bila vedno prehlajena, zamašen nos, boleče grlo... sedaj to zimo nisem imela teh težav in verjamem, da si je moj organizem opomogel ravno zaradi tega, ker sem vnesla v telo to kar moj organizem potrebuje. Res je, da lahko pijemo cedevito in šumeče tablete z vitaminom vendar telo vitaminov ne more shranjevati na zalogo kot maščobe. Telo mogoče porabi tretjino tistega kar ste v nesli v telo s šumečo tableto vse ostalo pa gre ven z urinom. Zato je potrebno dnevno vnesti odmerek kot ga telo potrebuje. Seveda pa, če se odločite za prehranske dodatke se pred tem dobro pozanimajte kaj kupite in naj bodo narejeni na naravni osnovi, ker nočemo v telo vnesti še več kemikalij. 

LP, Lea

Sporočilo je spremenil(a) leiiča dne 18. 2011 11:34

18. jan 2011 11:45

leiiča je napisal/a:

Res je, da lahko pijemo cedevito in šumeče tablete z vitaminom vendar telo vitaminov ne more shranjevati na zalogo kot maščobe.

Trditev drži le za vodotopne vitamine, za vitamine, topne v maščobah pa ne.

Me pa bega še nekaj: kako lahko rastline s tako majhno količino vitaminov, kot jim jo zdaj pripisujemo, preživijo, če so imele, dokler so bile "naravne", toliko večjo? Saj, konec koncev, vitamine ne delajo nam na ljubo, ampak so nujen sestavni del njihovega metabolizma.

rimljanka

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 18. 2011 11:47

18. jan 2011 12:08

rimljanka je napisal/a:

leiiča je napisal/a:  Res je, da lahko pijemo cedevito in šumeče tablete z vitaminom vendar telo vitaminov ne more shranjevati na zalogo kot maščobe. Trditev drži le za vodotopne vitamine, za vitamine, topne v maščobah pa ne. Me pa bega še nekaj: kako lahko rastline s tako majhno količino vitaminov, kot jim jo zdaj pripisujemo, preživijo, če so imele, dokler so bile "naravne", toliko večjo? Saj, konec koncev, vitamine ne delajo nam na ljubo, ampak so nujen sestavni del njihovega metabolizma. rimljanka Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 18. 2011 11:47

 

Jaz sem zadevo poenostavila glede vitaminov nisem se hotela spuščati v podrobnosti, kateri so topni in kateri ne. Problem je v tem, da bi rastline same po sebi proizvedle toliko vitaminov kot so jih nekoč vendar jim ne dopuščajo. Kot sem napisala npr. jabolka potrgajo preden dozorijo do konca in ne pridobijo vso količino vitaminov, ki so jih sposobni proizvesti kajti največ vitaminov sadje pridobi ravno v zadnjih dneh zorenja. Zato se je vsebnost vitaminov v sadju, ki ga kupimo npr. v trgovino tako zelo zmanjšala. Kajti npr. banane, če si samo predstavljamo iz kje jih ponavadi uvažajo lahko ugotovimo, da je transportna pot zelo dolga. Ponavadi transport poteka z ladjo in traja lahko tudi nekaj mesecev in je logično, da ne poberejo dozorelih sadežev kajti nebi prišli do cilja. Velikokrat nato zorenje sprožijo tudi s kemikalijami. Mogoče ste tudi v trgovini kdaj opazili, da naj bi sadje in zelenjavo škropili z "vodo", da se osveži. Pravijo, da tisto ni samo voda ampak primešajo tudi kemikalije, da ostane sadje in zelenjava na videz sveža.  Tega ne morem trditi 100%, vendar mi je to povedala gospa, ki dela v eni izmed trgovin.

LP, Lea

18. jan 2011 12:34

Bi se kar strinjala z leiičo, zato si tudi dam toliko opraviti s tem, od kje prihaja in kako je proizvedena hrana, ki jo dam v usta. Sadja in zelenjave nikoli nisem kupovala v supermarketih, pa mesa pravzaprav tudi ne. Sama sem slišala za podatek o količini kalija, ki naj bi ga imele banane v izobilju. No, vsaj včasih so ga. Zdaj imajo pa Spar & Co. zaposlene ljudi, ki se jim reče zorilec banan - da dol padeš... strelka

18. jan 2011 14:06

Bo nekaj na tem. Ko sem imela določene težave in sem bila v enem slovenskih zdravilišč na rehabilitaciji, mi je zdravnica povedala, zakaj je priporočljivo piti mineralno vodo. Namreč, določena hrana ne vsebuje več toliko mineralov kot včasih, mislim, da je bilo govora o stročnicah. Tako da sem kar pripravljena verjeti, da kakšno sadje in zelenjava, ki raste le v rastlinjakih, nimajo v sebi vsega, kar bi imeli, če bi rasli pod soncem in v naravnem okolju.

res pa je tudi, da je danes ozračje tako onesnaženo, da težko verjajem, da kaj popolnoma zdravega in naravnega zraste; gre bolj za to, da se zmanjšujejo količine gnojil, škropiv in še česa, da je pridelana hrana zato bolj zdrava (manj onesnažena in z manjkemikalijami bi rekla).

 

In potem mi bodo reklamirali pohorje beef kot naravno pridelano meso, od krav, ki se pasejo na pohorski travi. Le da pozabijo povedat, da je bila zemlja nekaj mesecev filana s kemikalijami, potrebnimi za umetni snega ... ker namreč gledamte krave, kako se pasejo na travi, na kateri so pozimi smučarske proge.

 

Mamamia

mamamia

18. jan 2011 14:09

Zdaj imajo pa Spar & Co. zaposlene ljudi, ki se jim reče zorilec banan - da dol padeš... strelka A ti to resno? Zorilec banan? Da ni to kot tisto za delo, češ da v Afriki iščejo delavce za krivljenje banan, al pa na ajzenpon iščejo ljudi za gume pumpat. janko1

18. jan 2011 14:30

Prehrana dan danes je velik problem, ki se ga še ne zavedamo dovolj. Lahko rečem, da smo srečneži tisti, ki imamo lahko še nekaj metrov vrtička. Mogoče se tega še ne zavedamo dovolj vendar bo v prihodnosti to velikega pomena. Predvsem kar se tiče zdravega življenja. Seveda tudi tisto ni 100% bio vendar sigurno 100% boljše kot kupljeno sadje in zelenjava. 

Kadar prebiram članke in se pogovarjam o tem se spomnim besed, ki mi jih je rekel znanec. Dandanes moreš biti bogat, da lahko ješ zdravo. In res je tako, če malo pogledaš v trgovini po izdelkih z oznako bio, natural... lahko opazimo, da so take stvari za 50 do 100% dražje kot ostale. Čisto preprosta primerjava je cena kg belega kruha in polnozrnatega kruha. Vsak, si na žalost ne more več privoščiti, da bi jedel "zdravo". Seveda tudi hrana z oznakami bio in podobno ni povsem bio. 

@Janko1

Tudi jaz sem slišala že kar nekaj stvari o tem, da naj bi banane, ki jih pripeljejo s pomočjo kemikalij oz. plinov zorili. 

LP, Lea

18. jan 2011 14:48

janko1 je napisal/a:

Zdaj imajo pa Spar & Co. zaposlene ljudi, ki se jim reče zorilec banan - da dol padeš... strelka A ti to resno? Zorilec banan? Da ni to kot tisto za delo, češ da v Afriki iščejo delavce za krivljenje banan, al pa na ajzenpon iščejo ljudi za gume pumpat. janko1

Smrtno resno. Na žalost. strelka

18. jan 2011 14:55

Teka je napisal/a:

Ežoj, sapridno jem sadje in zelenjavo. Imam pa še vedno premalo železa, joda, cinka Teka

 

veliko zeleza in cinka ima laneno seme, sezam, psenicni otrobi - mogoce pa lahko kaj od tega se vkljucis v prehrano. 

LP, R. "Stressed is desserts spelled backwards!"

18. jan 2011 15:15

Veliko železa je v hranilih:

• Sadje: rozine, suho sadje (marelice, datlji, slive), jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane in češnje.
• Zelenjava: brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol.
• Meso: jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in ribe.

LP, Lea