9. jan 2011 12:37
Jaz menim, da je uživanje soli velilk in resen PROBLEM
, zlasti pri kupljeni hrani.
Sol je naravni ojačevalec okusa, pa vendar... Slovenci smo od Martina Krpana dalje obsedeni ž' njo
. Sol je edini aditiv, ki ni uvrščen na listo aditivov in potemtakem nima E-oznake. To je dodatni razlog, da ga živilska industrija tako zelo ljubi. Pa še poceni je.
Sol je tudi konzervans: slab(š)a surovina + veliko soli = pot do relativno obstojnega "natur" izdelka ... z izrazitim okusom. Najverjetneje industrija (No. 1 pekarska ind., No. 2 mesno-predelovalna
ind.) ne bo storila nič v smeri zmanjšane porabe soli, strokovnjaki so si enotni, da čakamo na zakonske omejitve.
A če smo se pripravljeni odpovedati ali vsaj zmerno uživati suhomesne izdelke
, se večina ne more odreči kupljenemu kruhu - ta je najbolj sporen prav zato, ker kruh uživa množica, tudi otroci
in njih bi morali najprej "zaščititi".
Pred časom sem bila na enem seminarju. Med slušatelji je bila gospa, ki je delala kot tehnolog v pekarni. Povedala je, da zna biti sodelovanje s peki v proizvodnji včasih prav nemogoče. V recepturi npr. jasno piše, da se v mešalec doda 1 lopata soli, pek pa jih da včasih 2 lopati in pol, drugič eno in pol, če ima dober dan pa 3
.
Nekatere prehranske tabele že vključujejo informacijo o vsebnosti natrija (kar za mnoge potrošnike sicer ni najbolj relevantno, saj: sol =/= natrij). Vseeno dodajam, da v praksi prihaja do precejšnjih odstopanj med deklariranimi in dejanskimi vrednostmi
.
Sol je problematika, ki ji je potrebno posvetiti pozornost
.
kafetarca