5. jan 2011 23:05
Pozdravljeni! Pravkar sem prebrala do strani 48, dalje pa prvi dan menda ne smem, ker ob knjigi dobiš navodila kako se bere in ko prideš do srebrnega znakca moraš knjigo odložiti in prespati. Prvih deset strani ni nič posebnega, sploh pa ni nič duhovnega, ni pa tudi tako slabo, da ne bi brala dalje. Zanimivo postane šele na strani 20 in zelo zanimivo od 22 naprej. Sicer je pisano v prispodobah in moraš znati brati tudi med vrsticami, ni pa težko branje in jezik je zelo, zelo lepa slovenščina, še posebej na strani 47 in 48, kjer sem morala končati. Tu je čudovito napisan del. Skozi uvdno zgodbo izveš nekaj zelo zanimivega, česar doslej nisem prebrala še nikjer in me je pritegnilo, priznam tudi, da me je tako vleklo naprej, da sem komaj upoštevala navodila in se že zelo veselim nadaljevanja. Upam, da nisem bila preveč reklamna in izdajalska, za tiste, ki jo morebiti še želijo brati. Vsak človek pač vidi po svoje in s svojimi očmi. Mi je pa všeč, da je knjiga tako pozitivna in nimam občutka, da bi bila usmerjena v rušenje česa, vsaj do sem ne, če pa bo v nadaljevanju drugače, pa vam lahko še napišem, če bi seveda koga zanimalo. Mislim, da informacija o tem, da bi to lahko nekdo napisal v enem dnevu, ne more držati, saj je knjiga res obsežna ... sem bila pravkar (ženska radovednost
na spletni strani www.psi.si in piše, da je bila pisana 2 leti, pisec jo je samo videl v enih sanjah v noči na 25. december (leta 2007), ni je pa tako hitro napisal, tak bi bil res genij!
Odhajam spat, ker je jutri delavnik.
Zato lahko noč vsem skupaj!
lp
Berta
berta55
