Hujšanje

3. jan 2011 9:38

Evo, Tunna, tako se stvar obrne

japaja

3. jan 2011 9:41

seveda, saj vendar nisem zmešaan, že tako se borim z odvečnimi kilami, da bi jeza še na tisto nekaj lepote vplivala, ki jo premorem, pff tunna http://titabota.blogspot.com/

3. jan 2011 10:23

Mateja lepo pozdravljena! V lanskem letu sem s pomočjo nutricistke, telovadbe....v 4 mesecih shujšala za 10 kg, ki so mi ostali po porodu. Namreč že celo življenje sem bila suha in so me kg pošteno motili. Nič ni pomagalo, da sem malo jedla, kg niso in niso šli dol. Seveda sem pregledala različne diete, kupila sem tudi obe knjigi 90 dnevne ločevalne diete. Pa je vse ostalo pri besedah. Problem, ki se mi je pojavljal je bila služba in usklajevanje kuhanja za domače. Jaz eno ubogo solatko, moja družina pa dobrote. Pa še kuhanje za malčka. Enostavno mi ni uspevalo. Da ne omenim, da sem tudi zaradi utrujenosti opustila telovadbo.Ni in ni bilo motivacije. Pa še zelo rada sem pila sokove- seveda brez sladkorja, toda kaj ko je že 2 dcl dovolj za obrok. Tako sicer nisem pojedla veliko, če pa preračunam v kcal pa je bil takoj obrok čez 500 kcal. Pa še kakšen kozarček penine, sladkega vina.... Dokler nisem nekega dne rekla zdaj gre pa zares. Do poletja sem želela sklestiti kg. Kot mi je nutricistka razložila je bil problem v napačnem prehranjevanju. Sestavila mi je jedilnik, ki je vseboval 5 obrokov na dan, je pa bil kalorično omejen na 1200-1400 kcal. Med obroki je bil 3 urni premor in pila sem zgolj vodo. V tej dieti so bili ogljikovi hidrati dovoljeni le do 16 ure, potem pa samo beljakovine in zelenjava. Zajtrk je vseboval cca 300 kcal, kosilo 400 in večerja 300. Malici pa po 200 kcal. Za zajtrk sem velikokrat jedla sadje, včasih pa pol žemlje in kakšen namaz ali pa tudi jajce. Dopoldanska malica je bil jogurt ali pa sadje. Za kosilo vedno ogljikovi hidrati z veliko zelenjave, ker naj bi bili pomembni za več energije. Npr. 2 dcl čiste juhe brez zakuhe, 6 dkg testenin z zelenjavno omako in posoda solate, lahko tudi z stročnicami (pest), ali pa zelenjavna juha z testeninami. Popoldanska malica jogurt, oreški, večerja pa zelenjava in meso ali ribe. Včasih tudi kakšna juha ali pa solata iz mocarele in zelenjave.Vendar brez ogljikovih hidratov. Alkohol pa je bil odsvetovan. Vse kar sem pojedla sem si pridno pisala v zvezek. Obroki niso bili veliki, zato sem se tudi dobro počutila in želodec ni bil obtežen. Na teden sem shujšala približno kg brez posebnega odrekanja. Seveda je prišlo obdobje, ko so se kg malo ustavili zaradi pridobivanja mišične mase in je bila izguba malo manjša. Toda trud je bil poplačan. Seveda sem 3x na teden telovadila po eno uro. Ta telovadba je bila precej intenzivna in se lahko primerja z hojo na Šmarno goro. Ker sem imela načrt sem tudi lažje usklajevala kuhanje za moje domače. Dostikrat se je zgodilo, da sem tudi za njih skuhala kar sem sama imela na jedilniku. Seveda so bili navdušeni, da sem pazila na prehrano družine. Seveda sem budno pazila, da sem se tudi v službi in dopustu držala jedilnika. Sedaj se občasno še držim prehranjevalnega načrta, mnogokrat pa ne, saj bi še kar hujšala, kar pa si ne želim več. Vama svetujem, da si določita časovni cilj in se v tem času res držita omejitve vnosa hrane. Predvsem pa poskrbita za dovolj fizične vadbe. Recimo kakšen fitnes s strokovnim vodstvom. Prigrizki naj postanejo oreški, vendar samo kakšnih 7, pijača voda ali zeliščni čaj, obrok na krožniku pa naj izgleda kot predjed v restavracijah. Obroki naj bodo pripravljeni z čim manj maščob. Ne bo lahko, vendar če omejitev traja le določeno obdobje se splača. Opazila bosta tudi, da se telo navadi manjšega vnosa hrane in še po končani dieti ostane motivacija, da nadaljujeta v tej smeri. Če želita vama preko zasebnega sporočila pošljem kontaktne podatke nutricistke, ker ne želim delati splošne reklame. Želim vama veliko dobre volje in discipline pri zadanem cilju.

3. jan 2011 14:01

Ne vem zakaj toliko komplicirate, treba je samo prepoloviti obroke in dovolj gibanja ali pa zjutraj in zvečer 15 minut telovadbe, pa v parih dneh izgubiš tisto kar si pridobil med prazniki, govorim iz ikušenj.Sem pred enajstimi leti v šestih mesecih izgubila 20kg. arima

3. jan 2011 14:35

@ Trixi: Tale tvoja dieta se sliši "izvedljiva". Lahko morda napišeš natančnejši jedilnik? Lahko tudi na ZS. LP, Barbara BarbaraGG

3. jan 2011 14:46

Hjam kaj čmo, enim pač ni všeč podoba, ki jo vidijo v nastavljenem ogledalu, toliko slabše za ogledalo in podobo, če ogledalo nastavi nekdo, ki nam nekako ni ravno na kožo pisan. A to je že stvar percepcije ... Jaz se pogledam v nastavljeno ogledalo, če že prosim zanj, in ne težim drugim, če nisem zadovljna s tem, kar vidim. Ok, pustimo to.

 

Če mora nekdo na dieto zaradi povišanega holesterola, je to nekaj drugega kot če gremo na dieto zato, ker želimo izgubiti nekaj kg. Govorim iz lastnih izkušenj, sem zavoljo holesterola in trigliceridov že leta in leta na zdravilih in bom to dokler bom živa. Z dieto lahko do določene mere uravnavaš holesterol, je pa odvisno od še od več dejavnikov, ali zadostuje dieta ali so razlogi takšni, da ne gre brez zdravil.

 

Obstoja odlična knjiga, Kuhajmo z manj holesterola ali tako nekako, se dobi v naših knjigarnah, imam jo tudi sama. Ampak ni vse v knjigi, morda je dobro izhodišče, kot nimaš neke prave ideje. Ker za zbijanje holesterola je treba nekoliko več vedeti o prehrnai in o skritih maščobah, ki se skrivajo v določeni hrani. Koliko moramo biti na to pozorno je pa odvino od tega, za koliko je holesterol dejansko povišan, oziroma ali gre zgolj za opozorilne znake ali pa je zadeva že bolj resna.

 

Kakorkoli, še vedno nam ostaja neizpodbitno dejstvvo: pojesti manj kalorij, kot jih potrošimo, v kombinaciji z gibanjem (zmernim, kajti to je najboljše za holesterol: hitra hoja, po možnosti v hrib, nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje, rolanje, zmerna telovadba ...). to je dolgoročno edini učinkovit recept za ohranjanje zdravja.

 

Mamamia

 

mamamia

3. jan 2011 15:32

Žal spadam med tiste revčke, katerih telo je zelo "ekonomično" glede izkoristka hrane. Zato "pohano v 3 litrih olja, pa ocvirki, pa 10 sendvičev.." krepko presega moje pojme zmernosti, ne glede na to, da naj ne bi šlo za dnevno rutino. Ljudje smo kar se tiče rejenja in hujšanja zelo različni in zelo mi gredo na jetra razni vehemntneži, ki jim je povsem JASNO in ENOSTAVNO hujšati. Še posebej, če jim nikoli v življenju ni bilo treba - in to ne zaradi kultivirane zmernosti, ampak zgolj ker jim telo tako deluje. Naravnost neverjetno je, da so bili vsi zares požrešni ljudje, ki sem jih spoznala - suhi. Celo ekstremno suhi. In niti ne navdušeni za gibanje. Če hočeš tehtati manj, moraš iz svoje prehrane bodisi izbrisati večino tistega, kar imaš rad (zelo uspešno, a kratkotrajno), ali pa zmanjšati količine hrane in jesti vse (za zmeraj žal, a uspešno) Ob vsem je pa treba postati še športnik - lahko samo s hojo v bližnji breg. Lahko si pa nabaviš kup literature in telovadne opreme in si čez par mesecev tozadevno zelo izobražen in poznaš vplive vsega na vse, koristnost in škodljivost vsake stvari...itd, si pa enako debel in zaseden kot prej. Lisa

3. jan 2011 16:28

Lisa, da te potolažim: tistega "jaz vse jem in sploh ne gledam, koliko dam vase, jaz sem takšna po naravi".....tega ni.

Oziroma, če je, pa je oseba starejša od kakih 20 let (ko ne raste več), potem ima verjetno kakšno drugo težavo (psihično, ščitnico, vrag bi ga vedel). Tudi je precej vitkih ljudi, ki se mirno zlažejo, da nikoli ne hujšajo (v resnici to počnejo, samo število kil, ki jih je treba zbiti, je manjše). Zakaj se lažejo? Zato, ker je zoprno hujšati in potem je malo manj zoprno, če se nabija kakšnemu bolj okroglemu, kako on/a sam/a ne hujša, ker mu/ji ni treba. Hja, tale sadizem obstaja (bila kar nekaj časa v svetu mode in videla to od blizu). 

Morda imamo eni res večjo srečo z metabolizmom, ampak če bi glava popustila, bi se tudi mi zredili (In ta glava ponavadi pove naslednje: ali boš sedajle mlatila tole torto in boš potem naslednje tri dni zbijala dol....ali pa kar sedaj odnehaj. Jaz v takih primerih ponavadi odneham). Sicer verjetno počasneje in za manj, ampak zredili bi se pa.  V resnici tudi ljudem, ki imamo s tem manj opravka, kilaža ves čas niha za kilo gor in dol. O tem vedo največ povedati športniki, recimo smučarski skakalci....

 

Ampak je eno malo hujšati za lepšo postavo in da je človek bolj fit....nekaj čisto drugega je pa dieta, ki jo je treba imeti zaradi holesterola, jeter, sladkorne itd.... Ker ne glede na to, kako je človek discipliniran ali pa ne, pa kako je po naravi bolj okrogel ali pa vitek, ko zdravnik pove, da bo treba na dieto, takrat je konec zafrkancijie. Takrat ni več "joj, ubog/a jaz, ne smem več pohanega, mi je zdravnik to odsvetova, uboga jaz, ne bom smela več toliko sladkarij, ker imam povišan sladkorl"...in kar je še takih neresnosti.. Takrat je "hvala bogu, da imam še šanso, da spremenim prehrambene navade in te priložnosti ne bom zakockal/a".

Vendelina jr.

3. jan 2011 16:35

Uf tu se je pa vnela huda debata! Moram rečt, da sem komaj čakala na Vendelinin odziv, ker ima vedno takšne odgovore kot moja mama in te res fajn pretresejo :) čeprav je morda kje v temo brcnila ampak vseeno dovolj jasno povedala kar se mojega vprašanja tiče. LP Mateya :)

3. jan 2011 17:05

Heh saj nisem za nikogar rekla da pretirava, znam pač sprejeti mnenje takšno kot je in ne kompliciram. Aha sem pa tud jaz mnenja, da je Amsterdam fajn :) tko pač je ane :) Mateya :)