Hujšanje

3. jun 2011 23:02

Naor, bremzat s Jao, pa menda ja ne.

Vanja

6. jun 2011 21:15

Ne, ne ne!

8. jun 2011 5:27

Tudi jaz ti čestitam in želim veliko uspehov in močno voljo pri vzdrževanju doseženega. Sama se tudi mučim, muuučim, pravih rezultatov pa ni. Čez zimo, oz. v zadnjih mesecih sem si kar nekaj kg naložila (prenehala kaditi, preveč jedla, sladkala se ...). Tam nekje v drugi polovici meseca aprila sem se sicer disciplinirala, začela tekati, nehala jesti kruh in ogljikove hidrate v popoldanskem času..., problem mi predstavljajo vikendi, ko se vedno nekaj dogaja. Enkrat smo tu na pikniku, potem ima prijateljica rojstni dan in gremo na večerjo, spet izlet ... in tu se potem lomijo kopja. Saj ne da bi se prenajedala, vendar pojem preveč, včasih še kaj sladkega. Ugotovila sem, da gre vsako leto težje, predvsem po 45. letu,  kar je verjetno deloma posledica delovanja hormončkov. . . Sedaj grem na dopust, potem pa zopet veselo na delo.Upam, da ne bom na dopustu vse pokvarila (ta dva tako težko  izgubljena kg) , sklenila sem sicer da bom zjutraj šla na sprehod, veliko plavala . . . bomo videli.

lp Sonce

8. jun 2011 6:54

Hihihi, Sonce,

seveda tudi leta naredijo svoje! Hujšanje pri dvajsetih je zelo lahko v primerjavi s tistim pri tridesetih in  pri tridesetih je otročarija v primerjavi s tistim pri 45 (itd). Po drugi strani pa leta prinesejo tudi marsikaj dobrega (ne samo olajševalnih okoliščin), tako da je z malo humorja uravnavanje teže prav zabavno, sploh v dobri družbi (vem, ker - pri milem bogu - imam kaj za uravnavat!!!!!). Čeprav na dejstvu, da si lačen in da žemljice v pekarni enako nemarno dobro dišijo kot pred leti, starost čisto nič ne spremeni, dobi pa vse skupaj eno malo boj žlahtno in plemenito dimenzijo, ko ti skrb za celulit in bleščeče pajkice v noči s petka na soboto niso več ravno glavna prioriteta v življenju, pa ko tvoj umetniški vtis v XS bikiniju ni več pogoj za dober dopust.

Ko takole malo berem komentarje na kulinariki, sem prepričana, da tu gori sploh ne bi bil problem najti zelo vesele druščine, s katero bi se dalo skupaj kresati kilograme in se zraven prav pošteno zabavati. Ampak dopust pa le uživaj, pa si ja ne boš še tam belila glave s kilogrami? Saj bo potem še vse življenje pred teboj! (Čeprav je tak pogled eden od razlogov, da odvečni kilogrami nikoli ne izginejo......)

Vesel, dober in zabaven dopusti ti želim!
Lep pozdrav,

Sonja (že z dopusta nazaj, z vsemi posledicami)

8. jun 2011 7:44

Danes mi je prijhateljica poslala naslednje ugotovitve:

Končno sem pogruntala, zakaj se redim!

Kriv je namreč šampon, ki ga uporabljam, ko se tuširam.

Namreč - ko si umivam lase, šampon teče po vsem telesu. Na etiketi
šampona pa zelo jasno piše:

"Za DODATNI  VOLUMEN."

Ne bom več uporabljala tega šampona in bom začela uporabljati čistilo
za kuhinjo in posodo.

Na njegovi etiketi je namreč zapisano:

"RAZTOPI MAŠČOBE, ki jih je sicer težko odstraniti."

Problem rešen!

8. jun 2011 9:31

Spela, in verjemi, da sistem preverjeno deluje ...,

ker izrek, da lepega telesa ni nikoli preveč, tako še bolj pride do izraza ...

Mamamia

8. jun 2011 10:34

Dejmo zganjat paniko :D

Povišan holesterol je podatek, ki ne pove NIČ (z namenom). Trigliceridi, HDL, LDL, gostota delcev, ... Po mojih izkušnjah je večina zdravnikov ostala nekje v Jugoslaviji (sklepam po pošiljanju vprašalnika "Koliko jajc pojeste na teden ?" ) tako, da je zaganjanje siren malo morgen.

I Have High Cholesterol, and I Don't Care (Part I)

http://www.youtube.com/watch?v=xoMNxfvRw00

Čestitke avtorice teme za dosežen cilj !

8. jun 2011 11:15

No, Mirjan, ne vem, če sem te prav razumela ali ne, da ni potrebna panika zaradi povišanega holesterola, ampak povišan holesterol (govorim o bistvenem povišanju, recimo dva do trikratnem glede na referenčno vrednost) v kombinaciji s povišanimi trigliceridi in še kakšno nevšečnostjo ima lahko tudi zelo hode, da ne rečem usodne posledice, sploh če kakšna žleza v telesu odpove in odletijo vrednosti v nebo. Sem izkusila reševanje v zadnjem trenutku zavoljo tega, tako da ne govorim na pamet. In zdravnikom, četudi so še ostali v rajnki Jugoslaviji, sem neizmerno hvaležna, da so me rešili. je bilo morda kaj v ex Yugi tudi dobrega, kaj praviš?

Ne, panika res res ni potrebna, ukrepanje ob določenih resnejših znakih pa prav gotovo terja primerno ukrepanje. In ne zgolj posmehljivo zamahnit z roko, kot sem jaz tebe razumela, da bi bilo pametno naredit.

Mamamia

8. jun 2011 12:55

Moram priznati, da se je tudi meni čez tole zimo nabralo nekaj nebodigatreba kilc. In pri moji višini 160cm je že bilo že 6kg veliko preveč, da bi lahko živela sama s seboj. Pred "tistimi" dnevi se mi je resnično utrgalo in sem se basala z vsem kar mi je prišlo v usta. Najljubši pa so mi bili fejst masleni piškotki in potičke, pa fajn na debelo namazan bakalar, pa krompir v seh mogočih količinah na kupe, pa ....  O tem, kako sem se "tlačila" v hlače in krila ne bi preveč nadrobno razlagala.  In ko se resnično nisem več dobro pučutila sem šla tudi jaz na dietko (manj jej) in do sedaj sem uspešno zredirala 4 kg in bi rada še 2 kg. Kakšen dan "malo zaidem" potem pa se spet "zberem" in kar gre.       

Pa lep pozdrav vsem že in bodočim "trpinkam"

8. jun 2011 14:06