Hujšanje

2. jun 2011 12:01

Mateja, kapo dol!

Da povem še mojo zgodbo. Vedno aktivna, zelo športna (četudi sem kadila), sem se pred šestimi leti usedla za mizo in se začela učiti za fax. Istega dne sem nehala kadit. V dobrem letu sem jih nabrala +30  5 let kasneje, z diplomo v roki, takoj naslednji dan sprememba vsega, od prehrane naprej. Najprej sem naštudirala ločevalno, ampak ker sem že vsa ta leta in še prej vegetarjanka, sem se odločila, da si jo priredim. Najprej sem se navadila na sadno-zelenjavne zajtrke in glavna sprememba - manjši krožnik! Po 4 mesecih sem zgubila 10 kg. Potem sem šla v ZDA za en mesec in je bilo diete konec  Po približno pol leta prekinitve sem jih nazaj nabrala samo 3  

Potem sem se pa spet lotila in spet -8. Recimo, da sem v enem dobrem letu zgubila slabih 20 kg, je pa danes tako, da se nič ne pazim preveč, oziroma, če jem preveč, potem migam. Redim se ne, kvečjem grejo gramčki dol 

Danes zjutraj je bilo prijetno presenečenje, 67 kg, lani marca pa 87 

Sara

2. jun 2011 13:44

Čestitam bejbi!

Tudi jaz sem na tej poti in vem, da mi bo uspelo. Ni boljšega občutka, kot ko oblečeš manjšo številko hlač.

Sem pa prepričana, da ti bo uspelo postavo obdržati, če si vložila v to toliko truda kot jaz, ni variante, da greš nazaj na stari stil življenja.

Good luck!

2. jun 2011 19:52

Hvala punce za vzbodbudne besede in za čestitke. Ja res je tako kot, da bi se na novo rodila :) No nagradila se sicer nisem kaj prav posebno, je zame že ta uspeh največja nagrada! Je pa res, da sem mogla zamenjati kar doberšen del svoje garderobe! Pa mi je fajn :)Aja, da ne pozabim, tudi fantu je uspelo! 10kg!!

Vilma vem kako ti je, sama imam tudi dokaj naporno službo ampak sem se odločila, da najprej bo zdravje potem pa živciranje zaradi službe! Vem, da ti bo uspelo in se mi pridružiš :))

Ratalo mi je pa prav zato, ker sem začela spoštovati hrano. Način kako in kje jo kupim, kako jo pospravim v hladilnik, kako jo skuham in kako jo jem. Kako uživam ob vonju in okusu- ni lepšega. Pa lahko jem vse, najbolj važno pa je,  ker sem se prenehala prenajedati - včasih sem jedla z očmi in je bilo treba pojesti grmado hrane. 10x na dan če je šlo. Kar mi je prišlo pod roke.

Sedaj pa, no sedaj pa čisto druga zgodba. Jem več sadja in zelenjave, žitaric, polnovrednih testenin, malo kruha. V trgovini preverim deklaracijo izdelka 5x, če je potrebno, da le vem kaj kupim in dam vase. Meso sem skoraj izključila, ker mi ne tekne najbolje. Ga pa z veseljem pripravim fantu. Skratka, nekako sem začela poslušati svoje telo, kaj potrebuje, kaj mi je všeč in kaj ne. In gre.

In srečno vsem, ki se odpravljate na to pot!!! Držim z vami.

Pozdravček!!!!

P.S.

Nagrada št. 2#

KUPILA SEM SI KOPALKE!!! hihi (ker že 5 let nisem šla plavat v morje)

2. jun 2011 20:02

Super dobra vzpodbuda za vse nas

2. jun 2011 23:12

Čestitke. Želim ti veliko užitkov na plaži ;)

3. jun 2011 8:54

Super,, gremo za teboj.....:)

Brgita

3. jun 2011 11:49

Sicer iskreno čestitam, ampak vseeno opozarjam na eno zelo zoprno dejstvo. Namreč od vsega je shujšati najlaže. Mislim, da sem v svojem življenju v mnogih shujševalnih postopkih shujšala kakšnih 80-90 kg. Pa sem vseeno tudi danes kakšnih 7kg pretežka. (seveda nikoli nisem tehtala več kot 85kg - v nosečnosti) Efekt je imela prva dieta, ki mi je povsem spremenila način prehranjevanja, vse ostale pa samo krajšega. Še najdlje, dobra 3 leta, je učinkovala ločevalna. Pa tudi ta je (kljub ločevanju, da se razumemo), počasi popustila in kilogrami so se spet začeli nabirati.

Ko enkrat osvojiš zdravo prehrano, si discipliniran, pa se spet zrediš (recimo po bolezni, ki ti preprečuje telesno aktivnost), je zelo, zelo težko najti še kakšne rezerve v prehrani. Maratoni pa ne veselijo vsakogar.

Želim ti trajen efekt, če si bila uspešna, boš pa vedela po par letih.

3. jun 2011 15:04

Lisa,

veliko nas je, ki delimo tvoje izkušnje! Zato - ne glede na to, kako neotesano se zdi -  jaz nikomur ne čestitam, ko shujša (ker sem tudi sama že tolikokrat, prav zanesljivo vsega skupaj precej več, kot zdaj tehtam) - ampak čez pet let, če je še vedno na istih kilah, kot je bil po hujšanju. Brutalno ali ne, ampak poznam enega samega junaka, ki sem mu po petih letih tudi zares "morala" čestitati, vsi ostali so pa bolj moje kategorije. Kaj čemo, tako pač je - ampak roko na srce, če je to naš glavni problem, nam še vedno veliko ljudi lahko zavida, kajne?

Pa dobro se imejmo,

lep pozdrav

3. jun 2011 15:18

Se strinjam, tudi jaz sem že nekajkrat shujšala, pa vedno nazaj dobila, ampak že tudi samo (s)hujšanje je nek dosežek in si zasluži čestitke.

3. jun 2011 19:44

Limnol, par kilc več ni noben problem, 10 in več kg pa sčasoma postane. Previsok pritisk, holesterol, diabetes, nisi dovolj okreten. Take stvari potem človeka prisilijo, da malo zmanjša kilažo. Sama zato menim, da je bolje nadzorovati težo kot trpeti pri hujšanju. Tudi jaz nisem nobena svetnica, kile me imajo rade, jaz pa njih ne. Vsake toliko se jih malo znebim, nočem, da bi poletele v nebo, kajti takrat je treba šele garati. Zato pa vseeno čestitam tistim, ki zberejo moč in voljo in nekaj naredijo zase. Saj s tem, ko shujšaš ne izgledaš samo bolje, bolje se tudi počutiš. To pa je tisto, kar se meni zdi, da je najpomembnejše.