6. jan 2011 22:32
Stvar je v tem, ko imas enkrat neko referenco, (mi je prišlo na misel, da sem spet direkt prevajala), ko si imel moznosti jesti dolocene stvari drugod po svetu oz. v originalni drzavi in spoznaš, kako mora biti nekaj narejeno, se stvar obrne. Ja, na Japonskem sem prezivela ene 3 tedne IN jedla vse mogoce sushije in sashimije, od hobotnice, do morskih jezkov, skoljk in raznoraznih rib. To je moja izhodna tocka za ocenjevanje susijev. Imam se sreco, da moje burboncice dobrih stvari zlepa ne pozabijo. No ja, saj slabe si tudi zapomnim, ampk jaz grem samo enkrat na led.
Moja starsa smo prvic, ne da bi vedela kam gremo, peljali v nek lokalni sushi bar. Ko smo prisli tja, sta se po zacetnem praskanju po glavi spravila nad sushi, kot da ze en teden ne bi nic jedela. Drugic smo jima ze lahko povedali, kam gremo na vecerjo.
Da bi pa kar tako poletela na Japonsko na eno porcijo sushija, je pa le malo prehuda, a ne?
Spet čist mimo -amo. Ampak o hrani se itak lahko diskutira do onemoglosti.
Ker že tako ali tako mimo , še tale prispevek o tako menovani molekularni gastronomiji in kuharju Jose Andres-u. http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=6754666n&
Njegov meni v Mini Baru s 25 do 30 različnimi jedmi (takole po 1 grižljaj na jed), stane $150 na osebo, plus napitnina (normalno 20 do 25% za nobel restavracijo), plus davek plus vino.
Vanja
Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 07. 2011 03:05