Ne ve če me ima še rad

22. dec 2010 11:45

Star je 23 let. To je dejstvo. In kolkor se še spomnem za nazaj... so fantje še nezreli pri teh letih za skupno življenje. Katarina K http://katarinaktorteprisalmoneli.blogspot.com/ http://katarinak.moj-album.com/

22. dec 2010 12:01

Sori, če ne ve, če te ima še rad, te po mojem mnenju nima.  Če imaš nekoga rad, ga imaš rad in to brez dvomov in brez razmišljanja.

Če pa je nekdo skupaj z nekom skupaj zaradi ekonomije, statusa ali umetniškega vtisa, potem je slika drugačna.

 

Pri meni poleg 48 ur obstaja še nekaj drugih preverjanj:

- mimgrede in nonšalantno vprašaš, kako bo ime vajinemu otroku (ko ga bosta imela). Če dobi knedl v grlo, je to alarm za adijo.

- če slišiš z njegove strani izjavo "ČE bi si s kom želel živeti, BI bila to ti".. je to prav tako alarm najvišje stopnje.

 

Ne razmišljaj materinsko o tem, kako bi ti njemu pomagala ampak razmišljaj o tem, kako boš pomagala sebi.

 

No, december res ni najboljši mesec za razhajanja in travme v partnerskih odnosih. Nisi pa edina, če te to kaj tolaži in tudi niso vsi srečni, katere srečuješ.

Jokat pojdi v kopalnico ali pa se stuli takrat, ko boš sama. iskreno se zjokaj in potem po olajšanju se vprašaj, zaradi koga in uzaradi česaa si se zjokala pravzaprav.

 

Vse dobro ti želim. Glede na tvoja leta ne rabiš tako presneto tragično jemati ćustvenega razvoja. Nič ni narobe, če velikokrat kiksnemo, tudi v osebnostnem in ljubetenskem razvoju je treba iti po vrsti. Potem maturiramo, absolviramo, režiramo svoj lastni življenski film, v katerem smo glavni igralci in na smrtni postelji dobimo Oskarja za življensko delo.

Če nisi zvest sebi, si klon nekoga drugega in si popušio život.

 

Mislm! Pa kaj te briga, kakšne travme ima?! S kakšno pravico je tebi obesil svoje probleme?! Ko si bo na jasnem kaj in kako, potem ga lahko pripustiš. Ena je prej napisala, da človek lahko živi z nekom, ko je sposoben živeti sam ampak tega noče. Drži kot pribito. Vse ostalo je prelaganje odgovornosti za svoje lastbno življenje (in na koncu marsikatera dama dobi okol ušes, ker se partnerju ni izšlo tako, kot si je on zamisli - a nič naredil za to)

 

Nič ni narobe, če ob takih travmah predvidimo najbolj črni scenarij. K>er tolaženje z nekimi utopijami o tem, kako bi builo če bi bilo in kaj kdo v resnici čuti a ne zna pokazati in kako bo kdo koga reševal in mu pokazal pravo pot...škoda življenja!

japaja

22. dec 2010 12:55

Pa tista, ko se išče izgovor in se ga najde v stilu: je zadnje čase tako zaposlen in pod stresom....in potem tip stresa na žensko. Mislim, pa kaj je ženskam, da sproducirajo take izgovore in potem celo globoko verjamejo vanje? In mižijo in nočejo na noben način spregledati?

 Kadarkoli mi kakšna reče, kako da je njen partner pod stresom in je zato neuvideven in kako ona stiska zobe....si mislim, hudiča, a tebi pa cvetijo rožice ali kaj? A ti pa nisi pod stresom? A je tebi kdo dal pravico do tega, da si ves čas neuvidena, zoprna in da ves čas ranjuješ okolico in se pri tem ne opravičiš za to, kar počneš niti ne kažeš najmanjših znakov, da bi se spremenila? A kar misliš, da je tako ravnanje okej? No, vidiš? In zakaj potem dovoliš njemu, da se tako obnaša? Zakaj mu toleriraš neuvidevnost?

 

Vendelina jr.

22. dec 2010 13:20

Samo to še dodam, glede solz.

 

Gabriel Garcia Marquez: Nihče si ne zasluži tvojih solz. Tisti pa, ki si jih zasluži, te nikdar ne bo spravil v jok.

 

Mamamia

mamamia

22. dec 2010 13:26

Saj vse take in podobne debate bi odpadle, če ne bi bilo v vsakem človeku nekaj strahu pred novim, pred spremembo. Deklica ima, vsaj v "ozadju", verjetno veliko vprašanj odgovorjenih. V teh letih so ljudje usekani veliko bolj na črno-belo, kot smo mi starejši. Nič kompromisov, ali je, ali pa ni. Poglejte samo debate na temo starši- ta mladi! Prvi grd pogled, prva neprava beseda - pa je takoj "gremo" in "nikoli več" in "ne bom jaz to trpela"... AMPAK - v temle primeru je pa treba računati na razhod, na selitev, delitev CDjev, DVDjev in loncev, predvsem pa na praznike s starši, ki utegnejo kaj pametovati, pa srečevati prijateljske pare, ki s tabo nimajo kaj početi, potem pride še skrb ali bom našel še kdaj kaj podobnega, bo tisti (če bo sreča mila in najdem) kaj boljši od tega, kaj če ne dobim nikogar..... In potem se "za vsak slučaj" deklica še malo potrudi, je še malo razumevajoča, ker bolje je to, kot nič. Drago dekle, nič čakanja in jokanja - razčisti, če je treba - potegni ta obliž z rane na hitro. Manj bo bolelo, kot če trgaš počasi. Nihče si ne zasluži igrati rezervo v življenju - ne ti, ne on. Lisa

22. dec 2010 13:54

Mene ta tvoja zgodba spominja na mojo zgodbo v mladosti.....Prav tako neumna sem bila in prav tako trpela. Vse se mi je zdelo dokončno- pa sem bila komaj na začetku pravega življenja. ... Pa sem kmalu spoznala, da ni tako in da je še mnogo priložnosti, le videti jih moraš... Je pa na žalost tako, da moški namreč danes nimajo toliko j..c, da bi odkrito rekli tako in tako. Nova odločitve še niso zrele, stare pa je treba imet za rezervo. Potem pa čakajo in mencajo toliko časa, da ženska reče, zdaj mam pa dost. Ženske pa jokajo, prosijo, same sebi delajo levjo uslugo, kar moške še bolj odbija. Vem, da je težko, prazniki so tu. Toda imej vsaj toliko ponosa in poguma v sebi, da ga ne boš prosila IMEJ ME RAD. Če bi te imel , tega ne bi izrekel. Kot so že svetovale moje predhodnice pojdita narazen. Če se v nekaj dneh ne pojavi nobena želja z njegove strani je bolje tako. Čeprav se ti zdi grozno, toda imaš še vse življenje pred seboj. Pa tudi zaslužiš si, da si z nekom, ki čuti do tebe vso ljubezen. Čas celi rane in nekoč boš hvaležna, da se ti je to zgodilo v letih, ko ni resnih posledic- otrok. In prav nikoli ni prepozno za nov začetek.

22. dec 2010 13:54

Hvala vsem za nasvete in mnenja...res ste bli direktni, kar mi je zelo všeč. Dejnasko tako kot sem prej napisala res izpade kot da iščem izgovore in ga zagovarjam, pa ni čisto tak. Ker imam kljub svojim mladim letom kar nekaj življenjskih izkušenj (nikoli nisem imela lahkega življenja), se popolnoma zavedam da moram najprej mislit na sebe! Jaz mam pri sebi zadeve razčiščene in tudi vem kaj hočem. Sem šla čez takšno fazo kot on, vendar pri meni ni blo tak očitno. Tudi on je, kljub svojim letom, zelo zrel osebek...zna živet sam, ker je pred mano to že prakticiral. Ko sma začela, je on že zdavnaj prebolel svojo bivšo in nisem bla jaz noben osebek za celjenje ran. Dejansko pa je stres velik krivec za tp težavo, ki je nastala! Težko je vse napisat v nekaj kratkih stavkih...sej na trenutke se mi ne zdi tak tragično, so pa trenutki ko vidim samo črno... No bomo vidli kaj bo... Elča

22. dec 2010 15:14

Ja, draga Elča, ne vem, kako naj ti mi pomagamo, ko ti je jasno, kot beli dan povedal, da te nima rad. Pa to ne na žalost, niti ne na hitro, ampak je v njemu vrelo kar nekaj časa. Ker, ko se nekaj šele začne kuhati, nikoli ne poči "kar naenkrat" (prosto po mojem učitelju zgodovine).

En prav fejst dečko, Greg Behrend je napisal knjigo, navodilo dekletom, kakšni so znaki, da fant nad svojo punco ni več navdušen. V času interneta jo boš sigurno kje našla, ne vem, če je prevedena  Slovenščino, ti bodo druge povedale ali pa vprašaj strička Google. Naslov je čisto prozoren: He is just not that into you.

Mislim, da ti ne preostane nič drugega, kot da gresta narazen in počakaš (lahko tudi aktivno), da boš srečala ta pravega.

 

 

P.S: Me je firbec matral, pa sem morala preveriti, če je knjiga prevedena. In, glej ga zlomka: Seveda je, z naslovom: Mu pač ni do tebe.

 

 

 

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 22.dec 2010 20:20

22. dec 2010 16:05

Po moje tudi - te zveze je definitivno konec, samo fant nima poguma, da bi kar šel in to prelaga nate. To, da je v nekem stanju in nima nobenega odnosa do nikogar - to je kar nekaj v tri krasne, ki nič ne pomeni. Brina

22. dec 2010 16:57

Ni moja navada, da bi se oglašal v takih temah, ponavadi preberem ( in si mislim svoje,( ali pa tudi ne )). Tole me močno spominja na tisti vic z Mujotom, gre pa takole:

Pride Mujo hodži ( muslimanskemu duhovniku ) in se potoži: Fata me vara, kaj naj naredim?

- naženi jo, odgovori hodža

- ja, pravi Mujo, a veš kolk je to dobra gospodinja.

- pol ji pa odpusti pravi hodža.

- ja, kaj bo rekla moja familija

- pol je pa naženi pravi spet hodža

- ja, a veš kolk dober kuha

- pol ji pa oprosti, pravi spet hodža

- ja, kaj bodo pa na to rekli kamerati v službi, pravi spet Mujo

- kaj pa če bi ti zamenjal religijo in se prepisal med katoličane, vpraša hodža

- a bi to pomagalo, vpraša Mujo

- ne odgovori hodža, ampak pojdi mal zajebavat njihovega duhovnika a ne mene.

Izhoda iz opisane situacije sta le dva: ali pojdi stran, ali pelji stvar še naprej. Ti ( Elči ) si edina, ki to moraš razrešit, nobeden drug to ne more razrešit namesto tebe. Lahko tudi zamenjaš religijo ( beri forum ) vendar nič ne bo boljšega.

ežoj