Strupi v kuhinji (teflon, plastika, aditivi..)

Lep pozdrav, sem nov na forumu, a vas bom takoj zaposlil z branjem.

Med temami na forumu nisem našel (če je debata o tem in brezveze odpiramo novo temo oz kršim pravila naj moderator briše prispevek) nobene debate o tem koliko strupov bi se lahko v kuhinji izognili pa jih vseeno užijemo, in kakšno škodo si s tem povzročamo. Upam, da boste prebrano vzeli resno, saj to ni larifari ampak so rezultati plod znanstvenih raziskav. Dokler mi potrošniki ne bomo zahtevali neškodljivih produktov nam jih ne bodo dali. Pa obvestite še znance, v njihovo dobro.

Stran s Teflonom

Teflon je stvar, ki se je zaradi reklamirjanja zdrave kuhe z manj maščob in dejanske praktičnosti 'prijela' in sem kar prepričan, da ima vsaj eno teflonsko posodo večina gospodinjstev. Zakaj pa stran z njim?

Teflon ali politetrafluoroeten je sintetični polimer, registrirana znamka podjetja DuPont. Po podatkih tega podjetja, naj bi bilo njegovo tališče 327°C, vezi med ogljikovimi in fluorovimi atomi pa naj bi se cepile že pri 260 stopinjah (po domače, takrat začne 'razpadati'). Ker zagotavlja površinam prevlečenim z njim malo trenja, je med drugim našel svoje mesto tudi v kuhinjski posodi.

Piroliza teflona se merljivo začne že pri 200°C, pri tem pa začne oddajati fluorovodikove pline, med katerimi so mnogi strupeni, če ne že zelo strupeni. Med njimi so tetrafluoroetilen, hexafluoropropen, octafluorocyclobutan, perfluoroizobuten, karbonil fluorid, ogljikov tetrafluorid, trifluoroocetna kislina, perfluorobutan,monofluorocetna kislina , silicijev tetrafluorid, fluorovodikova kislina.

Če začnem z perfluoroizobutenom, spada pod kemična orožja in lahko povzroča pljučni edem (desetkrat bolj je strupen od fosgena ki je tudi bojni strup). Tetrafluorometan je, poleg tega da je toplogredni plin, tudi strupen. Povzroča glavobol, slabost in kardiovaskularne težave, dolgotrajna izpostavljenost vodi v hude poškodbe srca. Fluorocetna kislina lahko povzroča slabost, kašelj, otopelost, bruhanje, srčno aritmijo. Vodikov fluorid, ki se tvori, reagira z vodo (v stiku z vlažnim tkivom ) v fluorovodikovo kislino (moram omeniti da je v pljučih vlažno?). Karbonil fluorid, ki je analog fosgena, deluje na proteine v pljučnih mešičkih in oteži prenos kisika, kar ob zadostni koncentraciji privede do zadušitve.

Da vas rahlo pomirim naj povem, da se ti plini ne začnejo sproščati avtomatsko takoj, ko vaša ponev ugleda štedilnik, ampak pri določeni temperaturi. Kolikšna je ta temperatura si poglejte na povezavi ( target="_blank">http://www.ewg.org/node/8304 temperatura je v fahrenheitih, potrebno bo malo pretvorbe). Povzetek bi bil, da nas lahko začenja skrbeti pri temperaturi 360°C. Eksperiment je pokazal, da je ponev na maksimalno piržganem štedilniku po petih minutah dosegla maksimalno temperaturo 382°C.

Če je komu poginil kanarček v kuhinji, zdaj ve zakaj, in na žalost ni edini. Ptiči so zaradi svoje konstukcije veliko bolj učinkoviti pri dihanju, pa seveda so tudi manjši in zato se na strupene pline hitreje odzovejo (rudarji so nosili kanarčke v rudnik), dostikrat s smrtjo. Ljudje smo zaradi velikosti manj prizadeti kratkoročno, kaže se kot glavobol in gripi podobni simprtomi, neizpodbitnih podatkov o dolgoročnem škodljivem vplivu nimam, sem pa mnenja da trajno, če ne celo vsakodnevno izpostavljanje strupom ne more biti zdravju koristno. Večni izgovor tistih, ki so plačani da ščitijo take primere je, da so to majhne, varne, koncentracije. Na vas pa je, da iz prebranega presodite ali jim verjamete oziroma pregledate še dodatno literaturo.

Alternativa, oziroma kako kuhati varneje. Na dan privlecite staro posodo, najvarnejša naj bi bila litoželezna in emajlirana. Aluminij nekatere študije povezujejo z Alzheimerjovo boleznijo, nekatere nasprotujejo, inox posoda pa naj bi sproščala v hrano nekaj niklja. Varna naj bi bila tudi s keramiko prevlečena posoda.

Da pa se hrana ne prime posode jo je treba podmazati. Hare-krišne prisegajo na GHI, Mediteranci na olivno olje, nekateri na kokosovo maščobo. Kaj boste izbrali?

Viri:

http://en.wikipedia.org/wiki/Polytetrafluoroethylene

http://en.wikipedia.org/wiki/Tetrafluoroethylene

http://en.wikipedia.org/wiki/Tetrafluoromethane

http://en.wikipedia.org/wiki/Perfluoroisobutene

target="_blank">http://www.peteducation.com/article.cfm?c=15+1829&aid=287

http://www.fluoridealert.org/pesticides/teflon.decompositi

http://www.ewg.org/node/8305

http://www.ewg.org/node/8732

http://www.ewg.org/node/8303

target="_blank">http://www.ewg.org/node/8304

http://www.ewg.org/alternative-cookware

http://www.care2.com/greenliving/dangers-of-cookwa

target="_blank">http://www.harekrisna.net/index.php?S=1&Article=314

http://en.wikipedia.org/wiki/Coconut_oil

http://en.wikipedia.org/wiki/Olive_oil

Plastika

Plastika si zasluži prav posebno poglavje. Povsod okoli nas je že odkar so naša življenja začela postajati odvisna od nafte. Kako je našim babicam in dedkom še do nedavnega uspelo preživeti brez vsega tega mi je jasno, vprašajte se raje kako so nas prisilili v to, da mi ne moremo. Ni mi pa jasno kako lahko toliko strupov brezbrižno tlačijo v našo hrano, kozmetiko, oblačila, igrače.. in ob dejstvih da je to nevarno zamižijo, zamolčijo, ali pa utemeljijo, da dnevna doza tega ni prekoračena.

Če začnem pri zadnjem omenjenem dejstvu- dnevni dozi, ta že ni prekoračena, vendar se strupi v telesu nalagajo, odstranitev pa je počasna.

Nadaljujmo s strupenostjo samih teh spojin. Predstavil bom na žalost samo vrh ledene gore, angleško govoreče radovedneže poizvam k branju dodanih virov, za ostale pa se bom čimbolj potrudil.

Tri povsod prisodne kritične spojine so ftalati, dodani plastiki za povečanje elastičnosti, trajnosti, vzdržljivosti; bisfenol-a (BPA) kot sama osnova za proizvodnjo plastike ter polibromirani difenil etri (PBDE) kot zaviralci gorenja. Skupna lastnost teh spojin je, da delujejo kot hormonski distruptorji- po domače povedano se vmešavajo v hormonsko delovanje našega telesa. Tisti, ki ste poslušali pri biologiji veste, da se naše telo uporablja hormone za kemično sporazumevanje in uravnavanje procesov. Motnje v komunikaciji pa v našem telesu ne pomenijo nič dobrega.

BPA je po zgradbi analog estrogenu. Naj dvigne roko tisti moški, ki bi si dal prostovoljno injicirati ženske hormone.. no..!? Veliko spolno aktivnih žensk danes jemlje kontracepcijske tablete. Le te se vmešavanjo v delovanje hormonov in preprečujejo zanositev. Sestavite puzzle.. Ja zaradi plastike upada moškim število semenčic, prihaja do erektilne disfunkcije, pomanjkanje spolne moči, pri obojih prihaja do težav s plodnostjo. Povišana koncentracija estrogena zveča nalaganje maščobe okoli trebuha, to vodi pa v nastanek srčno-žilnih obolenj. Zaradi omenjenih spojin se poveča tveganje za nastane raka na jajčnikih, prostati, in dojkah.

Nič bolje ne boste naredili če boste uporabljali pločevinke, le te so zaradi povezave med aluminijem in alzheimerjevo boleznijo in tudi drugih vzrokov znotraj prevlečene s plastjo plastike. Zato je zaenkrat steklo edina varna poceni alternativa.

Žalostno dejstvo pa je da najbolj nasrkajo tisti ki lahko naredijo najmanj- otroci. Matere ki nosijo otroke jih z današnjim načinom življenja nažalost nevede zastrupljajo. Ko se otrok rodi je v materinem mleku množica teh strupov. Z vsemi dobrimi stvarmi dobi otrok med drugim tudi BPA (iz plastike), polibromirane difenil-etre (PBDE ki so v plastiki kot zaviralci gorenja), težke kovine, pesticide... 'Bombandiranje' nerojenega otroka s hormonskimi motilci gotovo ne pripomore nič kaj pozitivno na njegov razvoj.

Zato poziv, da zmanjšajte uporabo plastike ni nek ekoterorizem ampak le ena izmed malenkosti, ki jo lahko naredite zase in vas nič ne stane. Za vsakodnevno uporabo si lahko omislite steklenico (le pomivajte jo s čimmanj kemije in dobro splaknite), namesto tetra pakov, plastenk si omislite raje ustekleničene sadne sirupe (če imate možnost jih kuhajte sami, tudi na tržnici se jih da dobiti, obstanejo zelo dolgo). Še boljša alternativa so čaji, ki hladni ali topli dobro denejo celotnemu organizmu (bezeg, kopriva, lakota, rman) pa še v naravi so in nič ne stanejo. Pivo se dobi tudi v steklenici. Izogibajte se folijam za zavijanje, hrani v folijah, če imaste možnost kupujte na tržnici ali pa pri kmetu. Premnog kmet z veseljem vozi pridelke na dom. S tem naredite uslugo sebi in podpirate domače kmete, daner torej ostane doma in ne gre v roke trgovinam. Vas po prebranem še veseli plačevati nekomu, da vas zastruplja? Res je da vas tudi izbrani kmet lahko, zato izbirajte previdno.

Viri:

http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=bpa-lingers-in

http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=plastics-in-ba

http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=plastic-not-fa

http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=just-how-harmf

http://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/

http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=earth-talks-br

http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A

http://en.wikipedia.org/wiki/Polybrominated_diphenyl_

http://en.wikipedia.org/wiki/Phthalate

Prispevek je avtorski .

Temo je spremenil(a) janež dne 22. nov 2010 22:04

22. nov 2010 21:03

22. nov 2010 21:21

22. nov 2010 21:22

Pri teflonu boš verjetno moral malo popravit! Vsaj po mojih podatkih PTFE do 300 st.C nima znanega topila.  V prispevku sicer navajaš višje temperature, ki pa v kuhinji praktično niso mogoče. Samovžig olja je namreč tam nekje okrog 240 st.C. Če pa pustiš prazno posodo pet minut na plinu, je vsaka uničena.

22. nov 2010 21:24

E, janež, samo tebe sem še čakala tu gori ..., kje si prejhodil?

In zdaj, kaj torej predlagaš? To me bolj zanima, primerni ukrepi, od tega, kar itak že vemo.

Recimo, a naj odslej na metli   letim, namesto da se z avtom peljem? Mislim, nafta in to?

No, vrečke uporabljam tiste platnene, majhen prispevek ... - sicer pa,korak pokorak, kajne?

In ti misliš, da nas je tu kup zaplankanih kuharic, ki nimamo pojma o tem, o čemer si nas podučil? Blagor nam, ubogim na umu ..., da nas taki prosvetlijo

Mamamia

22. nov 2010 21:37

Da pa se hrana ne prime posode jo je treba podmazati. Hare-krišne prisegajo na GHI, Mediteranci na olivno olje, nekateri na kokosovo maščobo. Kaj boste izbrali?

GHI prav gotovo ne, ghee pa ja, ali po slovensko kuhano maslo.

Pa niso ga le hare krišne izbrali, še kdo drug od Indijcev.

Če si že tako vehementen, bodi natančen do konca, ok?

Kaj je polna luna, da jaz tako odgovarjam? Sicer sem bolj strpne (ali pa u in e falita - str(u)p(e)ne) - sorte, a kaj vem, kaj mi je nocoj? Pa nisem nič v teflonu kuhala ...

22. nov 2010 21:41

[citat=--tunna--]od nečesa bo treba umret tako ali drugače, slej ko prej ... tunna http://titabota.blogspot.com/[/citat]

ja, ti si krajše povedala, kar sem jaz malo daljše nakvakala (japaja oprosti, če uporabljam tvoj jezik, mislim kvakanje ...)

Mamamia

22. nov 2010 21:41

Kaj pa če bi si našel raje kakšen hobi za zapravljanje časa, janež?

22. nov 2010 21:52

Pa ne, da se je to dalo komu še brat?

Če bi naj neke informacije dosegle širši krog, bi po mojem morale biti napisane kratko in jedrnato. Jaz sem po 2 stavkih obupala in ne vem, za kaj sploh gre..

Če pa je nekaj o škodljivosti teflona in plastike... Joj, pa saj to so nam že na gimnaziji pred skoraj 20 leti povedali

22. nov 2010 22:23

Kemija mi je bila v OŠ in SŠ kar blizu, ampak tu sem nehala brati. In ta tekst je bolj na začetku.

Med njimi so tetrafluoroetilen, hexafluoropropen, octafluorocyclobutan, perfluoroizobuten, karbonil fluorid, ogljikov tetrafluorid, trifluoroocetna kislina, perfluorobutan,monofluorocetna kislina , silicijev tetrafluorid, fluorovodikova kislina.

Kadar želiš temo "strupi v kuhinji" približati "povprečnemu" bralcu, ga zadržati, da prebere do konca, potem je treba stvari zapisati drugače. To je moj generalen komentar. Sem preletela tudi tvojo spletno stran, komentar na wwwstrani je enak. Samo z naštevanjem starogrških in rimskih učenajkov, ki so uporabljali zelišča, me ne prepričaš, da bom bolje poskrbela zase z njihovo uporabo. Kar se tiče vsebine,ima vsak "svojo temo", v katero bo vložil več svojega časa. Ti si se lotil široke teme, moj občutek tisti taprvi je površnost in to, da  si vložil premalo truda v  zapisano temo.  Očitno imaš neko željo po razširjanju svojega znanja in če ne drugega, boš dobil tu zagotovo veliko odgovorov, pomiselkov, nestrinjanj in podobnega. Skratka dovolj dela, da poglobiš svoje do zdaj pridobljeno znanje, da razmisliš, če je to tisto pravo, kar ti leži in v kar bi vlagal svoj čas in trud.

Sicer pa dobrodošel na kulinariko.

In naj te komentarji ne odvrnejo od te spletne strani, ki je več kot odlična.

22. nov 2010 22:41

Mamamia, jao in ojoj!  Upam, da redno pereš vrečke za večkratno oz. mnogokratno uporabo. Zadnjič so ugotovili, da v njih mrgoli raznoraznih bibic.  Tudi s salmonelo okužene so že našli.

Zdaj pa k janežu:

Se mi ne ljubi čitati, ker je spet eno samo jamranje in zganjanje panike. Pravzaprav, če je tak dolg teks, mi je bolj prisrčen v obliki knjige ali pa vsaj Vendyjine modne reportaže.

Si mogoče kdaj pomislil, da ljudje obolevamo za raznoraznimi bolezmi predvsem zato, ker precej dlje živimo, kot naši predniki?