Slovenske jedi v parizu

Kot prvo moram priznati da nisem dober kuher, pravzaprav moje znanje ne seže dlje od kuhanja makaronov. Trenutno živim v Parizu, kjer študiram in class='poudarjeno'>n zastopam Slovenijo po svojih najboljših močeh. Konec mesca se pripravlja v okviru univerze predstavitevn class='poudarjeno'>n class='poudarjeno'>n class='poudarjeno'>n class='poudarjeno'> jedi vseh gostujočih tujih študentov in class='poudarjeno'>n tudi sam sem bil povabljen class='poudarjeno'>n k zastopanju naše države, ki je zaradi števila kvadratnih kilometrov večkrat spregledana, gotovo pa bi jo ljudje lažje umestili na zemljevid, če bi kdaj poskusili našen class='poudarjeno'>n class='poudarjeno'>n class='poudarjeno'>n class='poudarjeno'> jedi ki so odlične.

Žal sem tukaj edini Slovenec so se pa francoske študentke ponudile in class='poudarjeno'>n bi pomagale pri pripravi, če jim priskrbim recepte. V resnici dvomim da je človek sposoben class='poudarjeno'>n v prvem šusu narediti dobro potico, kvazi potic pa tudi ne mislim razglašati za slovenske.

Imate kakšen class='poudarjeno'>n predlog, s katero jedjo bi v dani situaciji najbolje zastopal našo kulinariko?

lp

Parižan

20. nov 2010 20:51

Kaj pa kislo zelje (ali repa), matevž in krvavice? Nič od tega ni težko pripraviti, seveda če boš sestavine prinesel od doma ... Danca

20. nov 2010 21:24

Bo to bolj v smislu žurke ali prave večerje? Ker če je prvo, potem je najbolje, da imaš eno jed, sploh če bo veliko sodelujočih. Pred kratkim sem bila na enem Erasmus-žuru v K4, kjer je pripravilo mizice s svojo tipično hrano kakih 15 držav in so se najbolj obnesle stvari za 1x v usta (Slovenci smo imeli kruhke s pršutom, kranjsko in cviček, skratka nič spektakularnega). Ena možnost je tudi prekmurska gibanica (se ne more zares ponesrečit, pri potici se pa morda res hitro vidi, če ni lepa). Pa povedat moraš, če prideš vmes kaj domov (oz. če te bo kdo do takrat obiskal, da ti kako sestavino/vino/...? prinese). Uživaj v Parizu! perpetua

20. nov 2010 22:32

V Slovenijo se v vmesnem času ne vrnem, tako da bom moral improvizirati s stvarmi ki so tukaj na voljo. Ne gre ravno za tipično večerjo, pač "francoski soiree" tako da bi se lahko "1× v usta" najbolje obneslo. Tudi sam sem se najprej spomnil na prekmursko gibanico, ampak v življenju sem parkrat pekel medenjake tako da ne vem če sem sploh sposoben izpeljati to misijo. Parižan

20. nov 2010 22:52

Parižan, z malo sreče, truda in ogromno volje se vse da. ;) Sploh pa - medenjaki so uspeli, ne? Zakaj ne bi tudi gibanica? Le pogumno, kar bo, bo. V skrajnem primeru lahko vse skupaj nadevaš v kozarčke in narediš z vanilijevo kremo neke vrste grmado ... saj ne bo nihče vedel. ;) s0ncek*

20. nov 2010 22:58

Eh, jaz mislim, da moraš bit pri kuhanju malo pogumen Mislim, dokler ne probaš, ne bo nič nastalo. Je pa res, da občutek dobiš komaj z nekaj vaje, ampak če imaš dober recept (in še kako francosko kolegico, ki ve, kako bi se naj testo, ki ga je treba razvaljat, občutilo) bo šlo! Morda imaš možnost kupit vlečeno testo? Potem že ni več nobene težave - nadevi so piece of cake, potem pa se malo poigraš z zlaganjem. V sili pa še ena varianta - http://www.kulinarika.net/recepti/1426/sladice/pecivo-n oziroma podobno http://www.kulinarika.net/recepti/8293/sladice/gibanica Ker gre za enako kombinacijo okusov kot pri prekmurski gibanici, lahko to pecivo predstaviš kot "slovensko", priprava pa je superhitra in preprosta. perpetua

20. nov 2010 23:32

No, karkoli znaš ali ne znaš, upam, da ne boš prezentiral nabora eht sloveniš klejev za črevesje (močnato z ocvirki, močnato-do-ocvrto, omake, kjer žlica stoji pokonci, ker je toliko moke in ostalih bljakov)... Kar se mene tiče, tipične jedi regije niso tiste, ki jih delajo tu zadnjih stopetdeset let zaradi tega, ker so brez ideje, da bi naredili kaj novega....raje grem na definicijo, da gre za jedi, ki se jih da narediti iz sestavin, ki prihajajo iz tega okolja. Glede na omejene možnosti in sposbnosti. Če bi imel npr kotliček, bi lahko skuhal "nekaj" in dodal rdečo papriko in rekel, da je to bograč in upal, da te Prekmurci ne bi zasačili, ker bi iz kuhanja naredil event in bi bilo to, kar bi skuhal, drugotnega pomenta. Tako pa: Če boste imeli karkoli, kar bo grelo, lahko narediš npr: tris štrukljev: sirove, pehtranove, orehove. Ali pa špinačne namesto pehtranovih. Pa na grisine lahko oviješ pršut in zraven ponudiš divje šparglje na maslu (to je zadosti kraško, a ne?) Pa recimo super je, če daš na koruzni kruh malo masla, blagega sira in naribanih tartufov in potem to malo opečeš (istra). Pa vprašaj mamo, če ima kaj domače slivove marmelade (če nima ona, ali ima kdo iz plemena). S slivovo marmelado se zmaguje. Lahko pa narediš tudi najbolj simpl govejo bržolo, s tem, da jo izboljšaš tako, da ji dodaš med in orehe. In zraven polento. Vendelina jr.

20. nov 2010 23:41

http://www.slovenia.info/si/Kulinarika-in-vino.htm?kul

 

Tule gornajdeš recepte, morda dobiš kakšno idejo injo izpelješ s pomočjo kolegic. Dobiš pa v Parizu itak vse, še bučno olje verjetno.

Ideja za prigrizek: na črn kruh daš skuto, premešano z bučnim oljem in potreseno z bučnicami ... Prekmurje.

 

Ali pa če kje dobiš kranjsko klobaso, ko narežeš na kolobarje in dodaš malo hrena.

 

Ideja za bograč ni slaba, recepte imaš tudi tu na kulinariki.

 

 

 

 

Mamamia

mamamia

21. nov 2010 17:38

Kisle repe Francozi še niso poskusili. Ni rečeno, da jim bo všeč, zanesljivo je pa ne poznajo. Ocvirkov in zaseke tudi ne. Saj pošta hitro deluje, ti lahko vse pošljejo od doma. Lep pozdrav, Sonja

21. nov 2010 19:54

Sonja, za tole pa ne dam roke v ogenj. Poznam kar nekaj živeih Slovencev v Parizu in drugje po Franciji in ne boš verjela, v zimskem asu tovorijo posodice kislega zelja in repe iz ljubljanske tržnice v Francijo. te dobrote zato pozna marsikateri parižan, da o ocvirkih ne govorim. lp Vesna

21. nov 2010 20:11

Limnol, ocvirke poznajo tudi v Franciji. Za kislo zelje sem prepričana, za kislo repo pa ne.

Parižan, lahko narediš potico po Receptu od Loni, ker je totalno Bullet proof. Ne obljubim, da bo Francozom všeč, moji kolegi tukaj je niso marali. Pravzaprav potice ne smatram kot desert, ampak kot nekaj, kar se je za zajtrk ali pa za prigrizek h kavi.

V tem primeru bi se raje potrudila, naredila Gibanico in jo narezala na majhne koščke. Ampak, gibanica vseeno zahteva nekoliko več spretnosti in znanja kot Lonina potica. Še posebej, če moraš testo narediti sam.

Lepo se zabavajte.

 

 

Vanja