Dosmtrna služnostna pravica stanovanja

Pozdravljeni!

Leta '83 sem kupil stanovanjsko hišo, kjer je vknjižena lastninska pravica dosmrtnega brezplačnega stanovanja v korist matere bivšega lastnika v katerem le ta živi.

Stalno prebivališče, v tej hiši, ki je v moji lasti, ima tudi njen sin ( imel ga je že pred sklenitvijo kup. prod.pogodbe), ki pa že več kot 30 let živi in dela v tujini in ima tam stalno prebivališče oz. njihovo državljanstvo.

Zanima nas:

1. Kako odjaviti njenega sina, ker on kljub večkratnim opozorilom to nikakor ne želi storiti sam?

2. Ker obiskuje svojo mamo in biva pri njej, tudi do treh mesecev, me zanima kakšno pravico ima njegova mama do obiskov oziroma njegovega bivanja pri njej?

3. Glede na to, da je njegova mama starejša gospa in potrebuje osebno nego, ki naj bi jo v prihodnje izvajal njen sin, kakšne so njegove/njene pravice oziroma obveznosti do nas kot lastnikov hiše?

4. Lahko on na podlagi tretje točke brez kakršne koli naše privolitve biva pri njej.

5. Če bo sin v primeru do njene smrti bival pri njej, ali mu pripada pravica do njenega služnostnega stanovanja, kljub temu, da je v kupoprodajni pogodbi, knjižena pravica dosmrtnega brezplačnega stanovanja v korist SAMO njegove matere?

V naprej najlepša hvala za odgovore.

Lep pozdrav

Darja

darjab

12. nov 2010 10:17

Si kupil ali si kupila?

Prav šokiran sem, da nekdo po forumih išče nasvete (pomoč) v takih primerih in sploh ne vem kaj napisat razen:

A si ti res čisto brez sramu!?

Hiša je bila kupljena z omejitvijo posesti in temu primerno nižja je bila sigurno tudi cena. Torej se drži dogovora in se nehaj izživljat nad drugimi in povrhu verjetno še precej nemočnimi! Gospa ima seveda vso pravico do obiskov in tudi do nege, če jo potrebuje. In to vsaj moralno pravico, če ji slučajno kakšen zakon to kakorkoli omejuje.

Še enkrat: Da te ni sram!!!

 

Sergej

12. nov 2010 10:26

Odgovor na vprašanje št 5: Ne. Ne potrebuje služnosti, človek je itak na tej lokaciji prijavljen in bo prijavljen, dokle se ne odjavi.

Ostalo ti je pa zelo direktno povedal Sergej. Jaz bi morda malo omilila in zavila, ampak fazon ne bi bil bistveno drugačen.

Vendelina jr.

12. nov 2010 10:32

Tole pa res ni tema za tukaj gor, za to obstajajo pravne organizacije, kjer se to rešuje! Oh, kam vse gre človeška žlehnoba, res brez meja so nekateri! atos

12. nov 2010 10:43

Sergej, pismo je pisal moj fant in pač nisem spreminjala spola. Glede na to,da ne poznaš vseh okoliščin in da prosim samo za odgovore, ki bi mi lahko kakorkoli pomagal, ne rabiš takoj napadati človeka.Tako,da drugič če ne misliš pomagati se raje vzdrži take nesramnosti in izpadov. Naj omenim to, da gospa že dobiva osebno oskrbo od partronažne sestre in da ima redne obiske kogarkoli tudi po 3 mesece skupaj (sorodniki in prijatelji iz tujine), sporn je samo odnos z njenim sinom, ker si želi lastiti njen del stanovanja in išče vse možne načine,da bi nam nagajal. Kar se tiče pa gospe, ji omogočamo vse kot je dogovorjeno v pogodbi in smo z njo v dobrem odnosu. Vandelina hvala za tvoj odgovor in mišljenje. Lp darjab

12. nov 2010 11:09

Edini pravi naslov je odvetniška pisarna, s pogodbo v roki seveda. Jasen odgovor na 5. vprašanje je pa že vendelina dala.

Mamamia

mamamia

12. nov 2010 11:48

Ja očitno je res najbolje,da se obrneva na kakšnega odvetnika in se zadeva tam razjasni in reši. Hvala za vaša mnejna.Lp darjab

12. nov 2010 12:42

Darjab, nujno stopita do odvetnika. Pravzaprav je velika škoda, da nista stopila tja že pred nakupom.

V nasprotju s predhodnimi mnenji te ne obsojam, zato bi morala točneje poznati razmere.  Vem pa, kako je hudo, ko komaj napraskaš toliko denarja, da bi rešil SVOJ stanovanjski problem, potem pa vidiš, da so ti prodali mačka v žaklju in se v tvoji lastnini brezplačno šopiri prislinjeni stanovalec, ti pa drago plačuješ svoje najemniško stanovanje.

Pravzaprav mi je prišlo na misel, če je bila hiša res tako poceni, kot ti prisojajo, zakaj neki le je ni kupil stanovalkin sin sam?? Jaz bi za svojo mamo to prav gotovo naredila.

Cila

12. nov 2010 12:55

Cila, majhna pripomba: iz branja prispevka darjeb razberem, da so točno vedeli, v kaj gredo, ko so hišo kupili, da je del te hiše oziroma eno stanovanje v njej "zasedeno" dokler je mama prodajalca hiše živa. Da jim torej niso prodali mačka v žaklju.

In so se s tem torej strinjali, nihče jih ni "nasankal". Jaz problem vidim v njihovem strahu, da bi sin vztrajal, da ostane v stanovanju tudi po mamini smrti, oziroma da jim nameravaka nagajati, če na to ne bodo pristali, četudi za bivanje v stanovanju po mamini smrti nima osnove (saj se pa ve, kaj je doživljenjska služnostna pravica do stanovanja - ta ni dedna, preneha z dnem smrti tistega, ki tako služnost uživa).

 

Da pa v času, dokler je mama še živa, pri nje dalj časa biva sin in da biva tam tudi kdo drug, pa ni sporno, razen če je s pogodbo o služnosti dogovorjeno drugače. Tudi o delitvi stroškov ne vemo nič, skratka nič o pogodbi glede te služnosti. Zato je nujen obisk odvetnika.

 

Predvsem, pa je treba razjasniti njegovo stalno bivališče; kar se mi zdi, da v navedbi avtorja uvoda v to temo ne more držati, je to, da ima človek dve stalni bivališči: ali ga ima v tujini kot tuj državljan, in ima tu začasno bivališče, ali pa ima v tujini kak drug status.

 

Ampak to že presega naše možnosti presoje in svetovanja. Je tudi prav tako.

Mamamia

mamamia

14. nov 2010 12:49

3. Glede na to, da je njegova mama starejša gospa in potrebuje osebno nego, ki naj bi jo v prihodnje izvajal njen sin, kakšne so njegove/njene pravice oziroma obveznosti do nas kot lastnikov hiše?   V sorodstvu smo imeli primer, ko so sorodniki prevzeli kmetijo in starejši zakonski par, ki ni imel otrok. V zameno so morali skrbeti do smrti za oba zakonca. V pogodbi je bilo natančno zapisano koliko živil jim morajo dati (npr. 10 jajc, 1kg sladkorja, mesa , moke), saj sta si želela sama kuhati. Ko sta bila bolna in nemočna pa so morali tudi poskrbeti zanju. Pa tudi za pogreb in ostalo. V pogodbi je bilo vse točno zapisano, s smrtjo obeh zakoncev, pa so lahko šele začeli sami razpolagati z zemljo(prodaja ITD..)mislim, da bi bilo dobro, da še enkrat preberete pogodbo vrstico za vrstico, ali bolje besedo za besedo. V marsikateri pogodbi se marsikaj skriva velika luknja, saj poceni napuk ni vedno poceni ampak lahko postane še kako drag. Posebno pa na naših sodiščih, ko za napake drugih plačuejo...

anitram1

14. nov 2010 19:34

Napisala bom preprosto.

Posameznik, torej lastnik, ne more odjaviti osebe, ki je stalno prijavljena, ker to laho stori samo UE, če ugotovi, da oseba na tem naslovu dejansko ne biva.

V tem primeru gre za osebno služnost in ne stvarno služnost. Torej ima pravico uporabe samo omenjena gospa, to pa se ne prenese na drugo osebo. Stvarna služnost je nekaj drugega

Prijavo stalnega bivališča lahko izvede samo lastnik. Oseba, ki ima osebno služnost pa ne.

Priselitev, ki je začasna, je treba prijaviti v 3 dneh, sicer je to prekršek. Tudi obisk, ki traja tako dolgo kot v tem primeru.

Če bo sin omenjene gospe ob njeni smrti živel z njo, se mora po njeni smrti izseliti. Za postopek izselitve pa bo potrebno poiskati odvetnika, to pa bi trajalo, trajalo...

 

Stanovanjske pravice v takem smislu kot je bila v socializmu, ni več. 

Nekako slutim, da se s v tej zgodbi sin ne bo hotel izseliti, lastnik pa bo pokvarjen kapitalist, ki ga meče na cesto.

V njene obiske se nimate pravice vtikati, zlasti če je tam stalno prijavljen.Ima samo služnost, ostale osebne pravice pa je gospa obdržala.F r i n a

Sporočilo je spremenil(a) frina dne 14.nov 2010 19:37