Kader iz pop akademije

11. nov 2010 15:24

Tale problem je, kar se mene tiče, dvonivojski.

Prvi nivo obsega dejstvo, da je pri nas v nekem čudnem zatonu tisto novinarstvo, ki je še kaj dalo na ugled poklica. Sedaj se dogaja (in si bom sposodila ugotovitev Jureta Trampuša v Mladini od prejšnjega petka), da  se poskusijo vse teme reducirati na pro:contra. Ampak čisto vse teme se ne dajo na tak način predstaviti. Je pa res, da če se vse predstavi na tak način, potem se implicitno spodbuja publiko, da se identificira z eno od skrajnih možnosti, ki sta bili predstavljeni. To po definiciji vodi v kregarijo. Tak pristop je manipulativen in manihejski. Če na tak način več let treniraš publiko, bo ta slejkoprej strenirana v raster butljev z odpovedjo funkcij razmišljanja.

Drug nivo pa velja pripisati nesrečni slovenski naturi, ki silno strelja in s prstom kaže na vse in vsakogar, kar ni v njegovi neposredni bližini. In ki po drugi strani ne zmore sprejeti doze kritike in kritiškega razmišljanja. "Ah, saj je dobro," je izgovor, s katerim se v tej deželi trenira povprečje. Ker se ljudje bojijo izreči spošltljivo kritiko. Bodisi je ne znajo, bodisi se bojijo, da bo to razumljeno kot napda na tistega, ki je to izrekel. In če se dolgo časa uporablja ta logika, postane "vse dobro". Tudi na TV. Do točke, ko te čudno gledajo, če opozoriš, da v slovenščini obstaja dvojina. Pa kwa pol, pa jezik je živa tvorba, dvojina je ful mem... Pa če dvigneš obrv, ko vidiš, kako novinar stoji pred kakšnim poslopjem in pri govorou maha z mikrofonom tako, kot bi preganjal nevidhno muho....Pa dej no, ne bit tok pikolousk, no... Do ko se vsi stavki začenejo enako in to ne zaradi tega, da bi se dosegel učinek stopnjevanja, temveč zaradi tega, ker je novinar tako šibek v izražanju, da se mu druga kombinacija besed še ni utrnila. In zna biti, da se, če bo nadaljeval s takim kariernim tempom, nikoli ne bo. O tem, koliko poznajo tematiko, ki jo obravnavajo, koliko razumejo katergorialni aparat, koliko sploh vedo o čemerkoli, o vsem tem pa raje ne bi, ker bom postala otožna in to škoduje lepoti.

Za to pri nas gledamo BBC in TVE (ibersko, ni kaj), za razbibrigo pa še Discovery, pa Travel Chanel, pa športne kanale in seveda Fashion TV. Popovske komercialke ne gledamo, nacionalki plačujemo 12 EUR električnega priključka (ker moramo) , gledamo je pa ne.

11. nov 2010 15:39

Mene poleg vsega naštetega velikokrat moti tudi vsebina povedanega, da o načinu poročanja (ne komentiranja, ker kaj je dober komentar so na naših tv že zdavnaj pozabili, čast izjemam), ne govorim. Daleč od profesionalizma so mnogi novinarji, zelo daleč proč, in v tej površni in na trenutke nepoznavalski sceni se izgubi še tistih nekaj, ki so temu poklicu v čast.

In kaj je za nekatere mlade novinarje raziskovalno novinarstvo? To, da spravijo v javnost nek podatek, ki jim ga je nekdo dal (ker mu je to v osebnem ali političnem interesu,  ne v interesu javnosti, a se tega nevarnega dejstva mladci ne zavedajo). Raziskovalno novinarstvo je vse nekaj drugega, namreč dokopati se do podatkov, ki jih vse vpletene strani skušajo skriti. Le da je to hudo naporen posel, pa še kar precej intelekta in znanja terja.

O novodobnih teve voditeljicah na pretežno komercilanih postajah in njihovi spakedranščini pa ne vem, kaj bi rekla, ostajam brez besed. Žal tudi brez moči, da bi se kaj spremenilo. Pač preklopim na drug kanal, to edino lahkonaredim in prispevam, da take oddaje nimajo gledanosti.

Mamamia

11. nov 2010 17:04

Vendy, dej nehi, no, a veš kouk je big brader ful kul.

Drugač, kot bi rekel en moj znanec: hotli smo kapitalizem, sedaj ga imamo, z vsemi big braderji, izbiri mis in misonj, viktorji in kaj je še poneumljajočih kapitalističnih ................

11. nov 2010 17:20

Jaz pa gledam BB, Ežoj. In moram rečt, da sem se spet kar nekaj stvari naučila (predvsem o sebi).

Edin mal mi je blo nerodno, ko so me domači zasačili, kako buljim v televizor, tam so pa že vsi zdavnaj nepremično spali. Sem za nekaj dni zgubila avtoriteto, hahaha!!

In ne, nisem oprezala za eventualnim premikanjem kovtra, buljila sem tja v ekran kot en totalen debil (a da ne bom kaj zamudila al kaj, pojma nimam), jao majko mila

11. nov 2010 18:04

Zadnjič je prišlo do nekega izpada moje preljube glasbene postaje, ene in edine. In sem bil prisiljen vrtet tjunerski knof v desno, kajti moja se nahaja na skrajni levi. Začuden sem obstal na neki frekvenci, radio se imenuje mislim da City, govorijo vsi štajersko, in obnemel. Baje je ta radio zelo popularen in poslušan. jaz sem zgrožen in se čudim da imajo enega samega poslušalca.

Tako da mislim da imajo vsi ti komercialni mediji veliko povdarka na raziskavi trga. Predvsem kako novačiti ljudi ki na pumpah kupujejo kasete Slovenskih izvajalcev, kajti ta ciljna publika po mojem mnenju odloča o programski shemi.

Malo sem zašel od novinarjev, ampak gre za eno in isto zgodbo.

11. nov 2010 18:52

V enem intervjuju je nekoč popularni spiker ne vem več katerega radia na vprašanje, če ima za sabo kakšne govorne vaje in ure slovenskega jezika, odgovoril nekako takole: Pa ne, pa zakaj. Pa jaz itak vem, da ne rabim to. Mi smo ipak komercialni radio. Intervju je bil na popu ali pa aju, ne vem več, vem samo, da mi je bilo slabo.

11. nov 2010 18:52

11. nov 2010 19:10

Lepo je biti sosed, je ena redkih stvari Slovenske produkcije, kjer se da zaslediti vrhunski humor. Ne vedno, včasih izpade slabo. Pa sem dokaj izbirčen kar se tega tiče. Če tega ne razumeš ti ostane duhovičenje v Mariu ali celo Desa Muck.

Jim moram stopiti v bran, skupina ljudi z idejami, tega manjka na našem prostoru.

Sicer pa ne vem kje piše, da je namenjeno otrokom? Ali ni risanka ob 18.35?

Commis débarrasseur

11. nov 2010 20:43

Humor že, ampak mene moti nemogoča spakedranščina, ki jo govorijo. Nimam nič proti narečjem (ki so "bogastvo slovenskega jezika"), ampak na pravem mestu in v naravni obliki. Na televizijo, pa na takšne forume, pa v parlament, pa tudi na popevke in kar je še drugih javnih prireditev, pa sodi splošni pogovorni (ne knjižni) jezik. In s takšnim prisiljenim in poudarjenim narečjem delajo naravnim govorcem le-tega res medvedjo uslugo, saj nehote narečje asociiramo z neumnostjo in posmehovanjem.

O novinarjih pa raje ne bi. Se mi že dolgo ne ljubi več čakat, da bom naletela na tiste redke izjeme, ki poročajo objektivno, umirjeno in korektno. Raziskovalnega novinarstva pa očitno v Sloveniji sploh ni.

11. nov 2010 21:57