Pogovor z učiteljem

sonci  

član od: 27.9.2005

sporočila: 442

10. nov 2010 12:02

Girica je sicer že zaključila temo, vendar se moram oglasiti. Rada bi poudarila, da se strinjam prav z vsemi mnenji zgoraj. Silva pa je nakazala - po mojem prepričanju - edino pravo pot za reševanje krivic in "krivic". Naučiti se tako dobro, da ti ne more nič do živega! Noben še tako neobjektiven učitelj, tudi če je "presvetljen" primerek, se ne bo kompromitiral pred celim razredom. Lep pozdrav sonci

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

10. nov 2010 12:21

Tu je zgodb toliko, kot je otrok in učiteljev. In vsi smo hodili v šolo in imamo še svoj seznam izkušenj. Z učitelji se človek pogovarja točno tako, kot se z vsemi ostalimi ljudmi.  Z medsebojnim spoštovanjem se vsi zmenimo, če tega ni, se pa itak nič ne zmenimo.

Ker v resnici je štos v tistem, kar je rekel ežoj. Človek se nauči za to, da zna in da čim manj pozabi. Če otrok ne ve, zakaj se nekaj uči, oziroma zakaj mora znati, se ga nauči, da naj to vpraša. Pa ne samo v šoli, tudi doma. Ker če se upošteva otrokovo mnenje, če se otroka spodbuja, da artikulira svoja stališča, potem s bo prebil tudi čez materije, za katere mu rojenice niso dale kakih silnih talentov. Sama se s fiziko nisem nikoli našla in so mi doma razložili, da če nič drugega, sedaj vsaj vem, kak je občutek, če ti kakšna stvar v resnici ne gre, pa se moraš vseeno pregristi skozi. In da se morda fizike ravno ne bom blazno naučila, življenjskih modrosti pa kar nekaj. Pa sem s tem pristopom zvovila tudi pri fiziki.

Vendelina jr.

beatrice  

član od: 18.11.2009

sporočila: 137

10. nov 2010 13:18

Tudi mene veseli, da se je štorja dobro zaključila. Če gre samo zaocene, naj povem svojo izkušnjo. V šoli sem že zelo zgodaj prišla do osupljivega odkritja: več kot pol zadev me ni zanimalo. Vendar, če se ne bom pretolkla skozi te nagravžarije, tudi lepših in zanimivejših predmetov ne bom mogla obiskovati. Alora, sem lepo po liniji najmanjšega napora naredila gravže, in z veliko mero veselja tiste radostne. Povprečno spričevalo je bilo zelo hecno. Kakšnih 5 dvojk in 5 petic. Pa še nekaj sem se naučila jako zgodaj: ocena ni merilo za znanje. In to menim še danes. beatrice

Rakuncek  

član od: 29.12.2008

sporočila: 79

10. nov 2010 13:28

Pristranskega ocenjevanja je veliko in učitelji se dostikrat sploh ne zavedajo, da pri ocenjevanju niso objektivni. Jaz sem na lastni koži občutila zelo veliko pristranskosti in tudi poznam veliko primerov, ko je učiteljica namenoma iskala neznanje/toliko časa vrtala in spraševala, da je končno našla napačen odgovor in potem po hitrem postopku z največjim veseljem na dol zaključila oceno. Žal to ni malenkostna stvar, ker ti lahko nekaj takih zafrustriranih učiteljic življenje obrne čisto v drugo smer. Jaz recimo sem se želela izobraževati v medicinski smeri in mi zaradi nekaj takih zafrustrirank to ni bilo omogočeno. Ena štirica tukaj, druga tam, ampak na koncu se jih pa nabere toliko, da ti zmanjka pik za tja, kamor si želiš. Zdaj pa slišim zgodbe, da je ena od teh učiteljic, ki so iskale neznanje, imela probleme z alkoholom, eni se je zmešalo in zdaj dela v vrtcu, ena je ugotovila, da učiteljstvo ni njen poklic, ena ti osebno prizna, da ti zanalašč ni dala petke, čeprav si znal vse, zato ker je od tebe več pričakovala... Ampak take ti potem usodo pišejo. Ne pravim, da so take vse, je veliko tudi na učencu, ampak jih je pa zelo veliko takih, ki zanalašč dajejo nižje ocene, da ti kao nekaj dokazujejo in dajejo neke kvazi življenjske lekcije in tukaj si ni treba nič oči zatiskat. Kar se pa tiče tega, da ocena ni merilo za znanje - to drži, ampak dokler se za nadaljnje izobraževanje potrebuje pike (ki so sestavljene iz ocen), je ocena še kako pomembna. Sporočilo je spremenil(a) Rakuncek dne 10.nov 2010 13:31

girica  

član od: 25.5.2009

sporočila: 614

10. nov 2010 14:03

Rakuncek je napisal/a:
Kar se pa tiče tega, da ocena ni merilo za znanje - to drži, ampak dokler se za nadaljnje izobraževanje potrebuje pike (ki so sestavljene iz ocen), je ocena še kako pomembna.

Se podpišem.

sonci, temo nisem glih zaključila, le nekako sem povzela, kaj se je do sedaj rešilo v to smer. Zaključila pa se ne bo, do konec šol. leta. 

Večina vas je povzela, da so tovrstne težave, s presvetlimi učitelji, reševali z dobro pripravo na predmet, pa čeprav jim ta ni glih ležal. Popolnoma se strinjam. V našem primeru ni problem, da ji predmet ne leži. Saj je do sedaj nosila domov same petice. Snov razume, hodi tudi k dodatnemu in opravlja naloge tudi na dodatnih spletnih aplikacijah. Pri novi učiteljici smo padli za dve oceni, torej lahko presvetle izjeme še kako zagrenijo življenje otroku. Sploh, ko se ta trudi, da bi dosegel cilj, ki ga ima zelo jasno začrtanega, kaj bo v življenju počel.  Da pa pride na to pot, pa so še kako pomembne ocene, žal.

girica http://sladki-koraki.blogspot.com/

Rakuncek  

član od: 29.12.2008

sporočila: 79

10. nov 2010 14:23

Ponavadi se je šlo v takih primerih do razredničarke, ki je navadno oblubljala kako se bo 'pogovorila' s problematičnim učiteljem. V realnosti to nikoli ni nič zaleglo, ker učitelji itak vsi skup kofetkajo in se noben ne bo hotel zamerit kolegu. Se pa spomnim, da je bilo enkrat tako, da so se določeni starši zmenili z razredničarko, da so njihovi predmet opravljali pri drugi učiteljici. Jaz take podpore doma žal nisem imela, za svoje otroke pa bom zagotovo poskrbela, da njihova usoda ne bo zapečatena zaradi nekaj takšnih učiteljic. Ker če so ocene slabe na ravni celotnega razreda, je za moje pojme to znak, da je z učiteljem nekaj narobe in ne z učenci. Sporočilo je spremenil(a) Rakuncek dne 10.nov 2010 14:27

neznan uporabnik

10. nov 2010 14:28

Na teh dvosmernih cestah je težje voziti kot na avtocesti, kjer gredo vsi v isto smer (no, ne ravno zmeraj

 

Girica, z enkratnim obiskom konkretne učiteljice ne boš dosegla popolnega uspeha. Na pogovor je potrebno iti večkrat zaporedoma oziroma tolikokrat, dokler se težava ne reši. S tem, da daš ućiteljici na znanje, da si pripravljena sodelovati pri rešitvi problema in da isto pričakuješ tudi od nje.

Torej: naj ti ne bo cilj jambranje ali iskanje krivca za nastalo situacijo ampak naj ti bo cilj napredek tvojega otroka in izboljšanje odnosa med njim in učiteljico. Zato ji lahko poveš, da razumeš, da učiteljem ni lahko zanimirati prav vsakega posebej, lahko ji poveš, da razumeš, da so obremenjeni in preobremenjeni, lahko ji poveš, da se, kolikor je tebi znano, tvoj otrok trudi za dober rezultat ampak da mu bo morala padla, če ne bo za svoje znanje dobil ustrezne ocene in da bi rada, da skupno rešita (ali rešite - ampak najprej se sami domenita, kako in kaj, šele potem vključita v pogovor tudi otroka) dotično težavo.  Po mojih izkušnjah zelo lepo deluje način, pri katerem v reševanje problema vključiš nekoga, ki je ključni igralec. Seveda je drugi ključni igralec tvoj otrok. Vzemi si čas in doma preveri njegovo znanje. Daj ućiteljici številko telefona in jo prosi, če te lahko prontno obvešča o morebitnih težavah.

 

Seveda je predpogoj za dobro oceno (in strinjam se z Rakunčkom, da ocena ni vedno merilo znanja in da ti lahko prav grdo zagreni tvojo prihodnost) dobro znanje. Tisti, ki znajo vse, kar je potrebno za odlično oceno, se ne bodo bali niti zunanje komisije.

 

In še nekaj. Ne pogovarjaj se o ničemer drugem kot o svojem otroku in o določenem predmetu in o konkretni težavi. Vse ostalo (šimfanje čez šolski sistem, težki časi, pomanjkanje časa...) naj ostane drugje.

Če bosta ti in tvoj otrok pokazala interes in zavzetost za rešitev, jo bosta dosegla. Mislim pa tudi, da so učitelji dovzetni za marsikaj, edino obtoževanja ali pa brezbrižnosti nekako ne marajo. Take so moje izkušnje.

japaja

girica  

član od: 25.5.2009

sporočila: 614

10. nov 2010 14:48

japaja je napisal/a:

Na teh dvosmernih cestah je težje voziti kot na avtocesti, kjer gredo vsi v isto smer (no, ne ravno zmeraj

 

Girica, z enkratnim obiskom konkretne učiteljice ne boš dosegla popolnega uspeha. Na pogovor je potrebno iti večkrat zaporedoma oziroma tolikokrat, dokler se težava ne reši. S tem, da daš ućiteljici na znanje, da si pripravljena sodelovati pri rešitvi problema in da isto pričakuješ tudi od nje.

Torej: naj ti ne bo cilj jambranje ali iskanje krivca za nastalo situacijo ampak naj ti bo cilj napredek tvojega otroka in izboljšanje odnosa med njim in učiteljico. japaja

 

Včasih imam občutek, da se vozi po maxi krožiščih. Malo za šalo, malo za res.

Pri dotični učiteljici sem bila prvotno sama na govorilnih, v tem mesecu pa sva šli skupaj s hčerko. Moj cilj, in upam, da ni zvenelo tako, ni bilo jambranje ampak najti klobčič problema in ga odviti. Torej rešiti v obojestransko korist. Problem ni samo pri moji hčerki in z učenci, tudi med samimi učitelji ni prav priljubljena. Velja za zelo vzvišeno intelektualko, ki jo raje pustijo pri miru.

Ker sem pa večni optimist, upam, da sta oba obiska na govorilnih vsaj malo naletela na plodna tla. Če ne drugo, ve, da se hčerka trudi in mi z njo. Tudi v tem, da sledim delu v učilnici.

girica http://sladki-koraki.blogspot.com/

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

10. nov 2010 16:00

Girica, povej otroku, da je v življenju tako, da bo treba komunicirati z raznoraznimi ljudmi. Eni ji bodo šli na karaktere, eni manj, eni skoraj nič - pa bo morala vseeno najti hnek modus operandi. In naj sodelovanje z učiteljico razume kot pripravo na to, da v odraslem življenju tudi ne bodo vsi kompatibilni z njeno krvno skupino. Je pač tako življenje. Zato bolj cenimo tudi to, če se s kom v resnici fino štekamo.

 

Je pa tako: če je imel otrok pri enem učitelju eno oceno, potem je pa prišel drug učitelj in sta oceni padli za dva nivoja, potem se človek mora vprašati, zakaj je bila pa prva toliko višja. A ni bila morda previsoka in so bili kriteriji pre-nizki? Morda je pa resnica kje vmes. Oziroma, če pride do takih razkorakov, je najbolje nivo znanja preveriti pri kakšnem neodvisnem učitelju in potem so stvari bolj jasne.

Sama razumem to, da je treba imeti ocene, povprečje, določeno količino pik je treba nabrati. Če bo kriterij učiteljice povzročil to, da se otroci kam ne bodo mogli vpisati, ker tako občutno znižuje ocenjevanje, bo to itak problem šole in ga bo treba tako tudi rešiti.

Čeprav tista nesolidarnost s kolegico, v smislu, da je nepriljubljena in da je "vzvišena intelektualka" pa strahovito veliko govori o ostalih učiteljijih, ki se ne zavedajo, da si s tem dajejo avtogole. Kaj so pa oni?   Ker če je nekdo vzvišen in inteligenten, je to predvsem v očeh tistih, ki sami sebe ne ceijo kaj prida. Redkokdo se ima za "nekaj več". Zelo veliko ljudi pa o sebi ramišlja kot "ne dovolj". Hudo, če tak vzgaja druge.

 

Ampak zdi se mi tako: ko otrok enkrat ugotovi, da se ne uči za ocene, temveč zase - potem postane bolj samozavesten in potem se tudi ocene popravijo. In ko poslušam zgodbe kolikor toliko uspešnih in stabilnih kolegic, kolegov, pa tudi če pogledam svoje izkušnje - tam nekje pri šestnajstih smo to vedeli. Saj so bili tudi kakšni zdsi v šoli in kar je še tega, ampak nekako smo se pobrali. Hočem reči, če se ocene poslašbajo, to še ne pomeni nujno takoj katastrofe. To je samo preizkus, kako se soočamo s problemi. 

Vendelina jr.

ivorsi1  

član od: 27.11.2004

sporočila: 2

10. nov 2010 16:11

Rakuncek je napisal/a:
Pristranskega ocenjevanja je veliko in učitelji se dostikrat sploh ne zavedajo, da pri ocenjevanju niso objektivni. Jaz sem na lastni koži občutila zelo veliko pristranskosti in tudi poznam veliko primerov, ko je učiteljica namenoma iskala neznanje/toliko časa vrtala in spraševala, da je končno našla napačen odgovor in potem po hitrem postopku z največjim veseljem na dol zaključila oceno. Žal to ni malenkostna stvar, ker ti lahko nekaj takih zafrustriranih učiteljic življenje obrne čisto v drugo smer. Jaz recimo sem se želela izobraževati v medicinski smeri in mi zaradi nekaj takih zafrustrirank to ni bilo omogočeno. Ena štirica tukaj, druga tam, ampak na koncu se jih pa nabere toliko, da ti zmanjka pik za tja, kamor si želiš. Zdaj pa slišim zgodbe, da je ena od teh učiteljic, ki so iskale neznanje, imela probleme z alkoholom, eni se je zmešalo in zdaj dela v vrtcu, ena je ugotovila, da učiteljstvo ni njen poklic, ena ti osebno prizna, da ti zanalašč ni dala petke, čeprav si znal vse, zato ker je od tebe več pričakovala... Ampak take ti potem usodo pišejo. Ne pravim, da so take vse, je veliko tudi na učencu, ampak jih je pa zelo veliko takih, ki zanalašč dajejo nižje ocene, da ti kao nekaj dokazujejo in dajejo neke kvazi življenjske lekcije in tukaj si ni treba nič oči zatiskat. Kar se pa tiče tega, da ocena ni merilo za znanje - to drži, ampak dokler se za nadaljnje izobraževanje potrebuje pike (ki so sestavljene iz ocen), je ocena še kako pomembna. Sporočilo je spremenil(a) Rakuncek dne 10.nov 2010 13:31
Ja, seveda, te učiteljice zafrustriranke so krive, da ti danes nisi zdravnica. Mala malina ivorsi1

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti