Dietetna peciva

Zdravn class='poudarjeno'>o.> Zanimn class='poudarjeno'>a mn class='poudarjeno'>e čn class='poudarjeno'>e imn class='poudarjeno'>a katern class='poudarjeno'>a kakšen class='poudarjeno'>n doben class='poudarjeno'>r recepn class='poudarjeno'>t zn class='poudarjeno'>a pecivn class='poudarjeno'>a n class='poudarjeno'>>- dietetičnn class='poudarjeno'>a n class='poudarjeno'>>- lighn class='poudarjeno'>t.

Hvaln class='poudarjeno'>a n class='poudarjeno'>v napren class='poudarjeno'>j:PP

monika88n class='poudarjeno'>>>

28. okt 2010 15:10

Dober recept je sicer stvar okusa. Pred kratkim sem delal tole in požel kar nekaj pohval:

Rahli krhki piškoti brez sladkorja

0,5 kg moke

0,25 kg masla

5 čajnih žličk baobaba (suhega v moko)

1/5 stroka vanilije

ščepec soli

dve manjši jajci

3 - 4 jušne žlice vode (samo toliko, da je testo stoji skupaj).

Oblikuješ piškote in pečeš na 180 do prave barve.

Več: http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=2140

Druga novost iz moje 'zakladnice eksperimentov' je lahko:

Lahka jogurtova krema

1x lonček jogurta

2x čajna žlička baobaba

- sladkor po okusu

- koščki svežega ali vloženega sadja (po možnosti brez soka, ker je potem treba dodati baobab, da zgosti in potrdi)

Krema lepo stoji. V prvih urah mi je spustila nekaj kapljic vode. Potem je obstala in se pričela sušiti.

LP

28. okt 2010 15:33

Sergej, zakaj pa ne pošiljaš recepte tam kjer spadajo? Zelo zanimivi recepti!

lp!

28. okt 2010 16:35

Jaz občudujem vse, ki jedo "lahko" pecivo. Meni pecivo mora bit sladko, ne morem si pomagat. Mamamia

28. okt 2010 18:01

meni je lahka sladica že skuta zmešana z jabolki... mmmmm

28. okt 2010 19:32

 Mamamia, enako  

28. okt 2010 22:29

Jaz pa oklestim kolicino sladkorja do mere, da je nekaterim premalo sladko ali pa vcasih sladice ne uspejo (kot npr. brownies). Pa sem blazno sladkosneda. Nekatere zadeve, tudi tiste, ki sem jih dala v bazo, so meni osebno čisto presladke, pečem jih takrat, ko pride kdo na obisk.

Če se le da, zamenjam sladkor za sladilo. Tako delam sadne kreme za torte, sadne zmrznjene jogurte, nadev za orehovo potico, cheesecakes, in še in še in še.

Vsake toliko casa kupim umetno narejen javorjev sirup (ja, vem, ne sprasujte, kako lahko), ker mi naraven sploh ni všeč. Pa smo imeli nedavno na obisku eno, ki že "na daleč zaduha umetno sladilo", kot sama pravi. Popolnoma sem pozabila na to, dokler nismo zjutraj jedli palačinke. Zagrabila me je panika, medu doma nisem imela (tudi tega ne pojemo niti 1 dl na leto), pa sem dala tale umetni sirup v keramičen lonček in ga pogrela. Naša prijateljica pa ga ni mogla prehvaliti. TAko dobrega javorjevega sirupa se v Evropi ne dobi.

Torej, pazite se, če pridete slučajno k meni na obisk.

29. okt 2010 9:09

Nekaj light fint

- namesto sladkorja se uporabi sladilo

- namesto smetane se lahko uporabi rastilnska smetana ali pa jogurt (ne vedno, v nekaterih kombinacijah se da)

- namesto olja ali masla se lahko uporabi kokosova maščoba (smiselno se uporablja)

- namesto moke se delajo bodisi testa brez moke ali pa se moko zamenja z mletimi oršečki, lahko pa tudi z riževo moko

29. okt 2010 9:15

Vendy, se strinjam, samo da peciva z oreški niso "light", ker so oreški polni kalorij. Mamamia

29. okt 2010 10:43

Jaz pa nisem za light.

Ne pri sladkarijah niti pri slanih jedeh. Ker nisem sladkosnedna in jem sladke stvari le občasno, so takrat ko si jih privoščim polne sladkorja in takorekoč prave holesterolne bombe.

Da bi uporabljala rastlinsko smetano ali celo margarino? Rajši jem nezabeljeno pašto do smrti.

In kokosova maščoba ni prav nič manj kalorična od olja in masla. Se pa strinjam, da jo je včasih smiselno uporabiti namesto masla, zaradi holesterola (se zelo trudim v tem smislu, saj masla potrošim več kot kakšna manjša krajevna skupnost).

Moja mama je bila prepričana zdravojedka. Si je kar sama oprala možgane in trdila, da ne mara pre - sladkega, slanega, mastnega in kar je bilo še tega, kar je trenutno veljalo za nezdravo.

Do petdesetega leta je vsako jutro telovadila, potem je pa odkrila jogo in jo je v popolnem neskladju z osnovno idejo prakticirala vse do zadnjega dne.

Pri tridesetih letih je tehtala 45 kg, pri devetdesetih pa 43.

Doživela je 93 let, kar se mogoče sliši veliko. pa pravzaprav ni, če upoštevamo, da je v našem rodu kar nekaj stoletnikov, vzrejenih ob toliko nezdrave hrane kot so si jo le lahko privoščili.

No, vse to vsekakor govori v prid lahke prehrane in discipliniranega življenja.

Ampak vsak ni za vse, quod licet Iovi, non licet bovi, kar je za nunca, to ni za junca pa seno ni za goske in gevirc ni za prašiča.

So ljudje, ki se cenijo in ljubijo svoje življenje in so pripravljeni na asketski režim, ki jim bo to stanje podaljšal.

Pa so tudi taki, ki se ravno tako cenijo in jim je življenje tudi ljubo, ampak so bolj na prvo žogo (le zakaj ima ta fraza tako negativno konotacijo, konec koncev nas modrijani vseh usmeritev učijo, naj živimo zdaj in tukaj?), in radi prigriznejo, popijejo in poležijo. Stotke pa ne pričakujejo.

Eno je zanesljivo, garancije ni, igra vsekakor ni poštena in vsega ne moremo kontrolirati.

Mislim, da vsak zase ve, kaj je zanj in kaj ni. In so takšni, ki pazijo na zdravje in takšni, ki ne.

Predlagam, da nobeden ne jamra - ne tisti, ki ga je kakšna bolezen zadela kljub natančni kontroli, niti tisti, ki si jo je prijedel.

A je v redu?

29. okt 2010 10:49