20. okt 2010 8:21
jasna1 je napisal/a: |
Jaz bi rekla, da pri sinu ne more bit kaj groznega narobe, glede na to, da je športnik... Kar glavo pokonci, vse bo še dobro!!!! jasna |
Tudi jaz se pridružujem dobrim željam.
Sicer pa bi pripomnila, da zna fante take starosti taka zadeva zelo prizadeti, psihično. Mladi športnik, ki se v svojem športu "najde" in mu to udejstvovanje ter uspehi na tem področju v občutljivih najstnških letih pomenijo eno trdno točko v iskanju identitete, lahko zaradi poškodbe zelo trpi. Izguba dotedanjih sposobnosti, vrtanje po tebi tipa "zakaj se mi to dogaja", pozicija "na klopi" namesto "v središu" ... vse to so zelo boleče reči.
Moj sin (12 let) trenira nogomet, trikrat na teden. Že "navadna" angina in posledična odsotnost s treningov in tekem ga potre. Ko gledam njegove soigalce, ki včasih zaradi kakšne manjše akutne poškodbe (zvit gleženj, zlomljen prst ...) ne morejo igrati in med tekmo svoje vrstnike spodbujajo s klopi, mi je včasih zelo hudo. Vidiš te mlade fante, ki v solzah nemoči proslavljajo gol ali obupujejo nad neuspelimi akcijami in čutiš, kako si želijo pomagati na igrišču ... pa ne morejo. Pa točno vedo, da je to samo začasno, da se bo prst zacelil in gleženj pozdravil in bodo čez teden, dva, spet zabijali gole in proslavljali v slačilnici.
Vsako nedeljo se ti ti naši zmedeni pubertetniki prelevijo v "zvezde Lige prvakov". Za tisto uro tekme pozabijo na vse zadrege z mozoljčki, pozabljenimi domačimi nalogami in prepirčki s starši. Takrat so nogometaši, takrat so nekdo, ki nekaj zna in zmore! In če si jim ti "sveti" trenutki" kar naenkrat odvzeti, je hudo ...
Teka, tvojemu fantu je zaradi tega, ker trenuno ne sme in ne more trenirati, zagotovo zelo hudo. Zna biti, da se trenuno počuti zelo "bezveze", "na stranskem tiru, nesposoben" ...
MOrda bi res bilo pametno, da se vzporedno z zdravniško obravnavo, posvetujete še s kakšnim špornim fizioterapevtom. Ti ljudje so namreč vsakodnevno v stiku s športniki in z njihovimi stiskami zaradi poškodb in verjamem, da znajo s pravimi besedami pristopiti tudi k reševanju psihičnih pritiskov, ki težijo mlado športnikovo dušo.
Da bi se vse obnilo v pravo smer, vama želim!
Mojca