19. okt 2010 10:16
Teka, so stvari, kjer ima smisel malo čvekati po forumih, da gre čas lepše naprej. Recimo teme tipo čokoladni oblivi, kakšne čevlje se obuje k takemu-in-takemu kroje, kako se reši preveč soljena zadeve in še masa ostalih razbijbrig, ki nas zabavajo in kakšne škode v resnici ne moremo narediti.
Če imaš pa sina, ki ima športno poškodbo, potem pa nisem čisto prepričana, da je tole pravi kraj. Ker, a bo problem tvojega sina karkoli manjši, če boš ti vedela, da se je "eni nepoznani in v živo še nikoli videni Micki s foruma zdi, da je imel sin od ene kolegice tudi nekaj podobnega, pa so nekaj mazali, samo ne ve kje in lahko vpraša in se bo javila na ZS..." Verjemi mi, problem ne bo nič manjši.
Ker ni fazon v tem, koliko ljudi je še imelo tak problem. Fazon je v tem, da ga ima tvoj sin. In obrabljena kolena so prvenstveno njegov problem. Ki ga bo moral predelati. Lažje ga po predelal z veliko podopro inteligentne familije. In se mi zdi, da ima fant hud strah, pa mu je nerodno o tem govoriti. Strah pred tem, da ga je štrafnila poškodba, da ne bo napredoval v nečem, v kar je vložil že precej časa in energije in njemu se v tem trenutku podira svet. Pa še kolena ga bolijo. In fant bolj kot "izpovedi Mick s foruma" potrebuje starše in domače, da mu s spodbudo pomagajo, da prebrodi ta čas mirovanja. Da se nauči, da se nič v življenju ne doseže po neki liniji strmega vzpenjanja, da je pač vedno tudi en del, ko stagniramo.
In imate možnost, da v pogovrih s sinom pridete skupaj do tega, da fant to spoznanje ponotranji. In raje delaj na tem, kot pa da frčkaš čas z nabiranjem "forumskih Mick, ki se jim je tudi nekaj takega zgodilo".
Vendelina jr.