Tristo kosmatih in druga čuda narave

13. avg 2013 8:59

A veste, kako je lišček dobil svojo pisano suknjico in posredno s tem tudi ime?

Ko je velika umetnica, mati Narava, barvala ptiče, se lišček nikakor ni mogel preriniti do njenih loncev z barvo. Vsi ptiči so ga odrivali, ga prehitevali in ga potiskali v kot (ne vprašajte zakaj, nimam pojma - verjetno zato, ker brez tega ne bi bilo te štorije). No, ko je poslednjega ptiča Narava lepo pobarvala, je končno kot zadnji prišel na vrsto lišček.

Ampak, groza grozna - zmanjkalo je barv!!!! Vsi hoboki so bili prazni! Liščku (ki takrat to še ni bil) je šlo kar na jok. Ker pa je mati Narava silno iznajdljiva, se je spomnila - iz vsakega hoboka je postrgala malce barve, ki je ostala na stenah in dnu in tako je pobarvala celega ptiča, ki je postal pisan in lisast, da je veselje. In dobil ime lišček .

lp

13. avg 2013 9:44

13. avg 2013 9:54

Tole sem pa jaz danes na vrtu "našla":

Gospa si je naredila mrežo na idealnem mestu - pred kompostnikom, kjer je polno mušic. Ne vem pa, kdaj bomo kompostnik spet lahko odprli, meni je namreč škoda raztrgati tako lepo mrežo. Pajklja pa je res ogromna, telo meri okrog 2cm.

Pa še povezava do članka o osastem pajku: http://sl.wikipedia.org/wiki/Osasti_pajek

JJ

25. avg 2013 19:06

Le streljaj od našega doma se večkrat pase mama srna z dvema otročkoma.

30. avg 2013 20:46

Evo, ni ne kosmato niti pernato:

30. avg 2013 21:13

Ežoj, nice! Pridem na žabje krake. 

30. avg 2013 22:22

Lepa zgodbica     Na sliki ni videti, da bi bil lišček nesrečen s pisano suknjico le nezaupljiv je, ker sta mu starša s kljunom utepla v glavo.

Lp!

31. avg 2013 10:25

Saj nisem nikjer napisala, da je nesrečen s pisano suknjico! Na jok mu je šlo, ker je mislil, da ne bo pobarvan. Kaj sta mu pa starša s kljunom vtepla v glavo? Tega pa ne vem!

lp

31. avg 2013 12:17

Hm, žabji kraki - ne vem, kako je s tem, sprašujem tiste, ki morda vedo: ali je ta reč na jedilnikih gostiln sploh še dovoljena?

31. avg 2013 12:47

Na Goriškem vem za dve gostilni (no, ena je bila preverjena pred meseci, druga pred kratkim), ki jih še imata v svoji ponudbi.

Spomnim se iz otroštva, kako imenitno je bilo v gostilni naročit ocvrte žabje krake. Z največjim veseljem sem jih pomakala v tatarsko omako, vse do vica, karikature, kjer ob gostilniški mizi, polni žabjih krakov, na invalidskem vozičku sedi žaba z velikimi, žalostnimi očmi.

Za dolgo časa je otroška domišljija zmagala nad kulinarično

lp