Tristo kosmatih in druga čuda narave

2. mar 2012 18:11

Rosie, vse bo ok.  Mački imajo itak 7 ali 9 življenj. Našega  pa še zmeraj ni. Kaj vse so ljudje zmožni, jaz ne upam pomisliti. 

lp, pinka

2. mar 2012 19:13

NE vem, zakaj ne peljete bolnih živali k veterinarju!!!

Vanja

2. mar 2012 19:15

Tole je priplavalo k meni po FB, z razlago, da je bilo psa blazno strah veterinarja in očka (v hot pink teniskah) ga je vzel v naročje, da se je pomiril.

2. mar 2012 19:52

pinka, upam, da se tvoj bučko še vrne, rosie, tvoja muca se bo pa zlizala.

 Vanja, tvoja slika me pa spominja na našo bivšo Taro. Malo manjša od tegale kužmana je sicer bla, kakih 25 kilc je pa le imela, ampak peš od avtomobila, do veterinarske ordinacije pa ni nikoli prišla. Ko sem ji odprla vrata avta in jo poklicala je šla v najbolj oddaljen kot in začela gledat ven skozi okno, kot bi bilo tam ne vem kaj zanimivega. Zaprem vrata, grem na drugo stran, Tara seveda enako. Potem je bilo treba seveda zlesti k njej in jo iz avta odnesti. 

Z našo Belo zaenkrat nisem imela problemov, kaj dosti pri veterinarju pa tako še nisva bili.

2. mar 2012 19:55

Hvala, zeta, andreja m in pinka.

Naš muc je najdenček, zdaj je star okrog 8 let in ko smo ga dobili, je imel natančno iste težave: zlepljene oči. garje v ušesih in "zamašena" dihala.

Peljali smo ga k veterinarju, pozdravil se je, nato smo ga dali še kastrirat, v upanju, da se bo držal doma.

Nekaj časa je bilo res tako, potem pa je hodil domov samo še jest in spat. Potem tudi spal ni več v hiši, tudi jedel je samo, če smo mu hrano pustili zunaj. Čuden maček, ne znam si razložiti njegovega vedenja, pa sem prebrala že kar nekaj knjig, brskala po internetu. Mi bi z veseljem mnogo prej poskrbeli za njegovo zdravje, a kaj, ko se tudi prijeti ni več pustil.

No, zdaj, ko niti ni več mogel pobegniti, ker je preveč oslabel, spi že celo popoldne .

Upamo na najboljše.

2. mar 2012 21:14

Tole je naš Miki, ko je bil še zdrav:

2. mar 2012 22:13

Pravi tiger, tale vaš Miki. Saj bo zopet zdrav, popolnoma resno sem misla, ko sem napisala, da ga bodo zdravila, skrbna nega in vaša pozornost in ljubezen postavila na noge, prej kot si lahko misliš. Mogoče se bo po temle dogodku bolj držal doma in vas.

Vanja, zgornja fotografija je prav simpatična. Sumim tegale kosmatinca in njegovega lastnika, da ne gre toliko za strah (v tem primeru bi namreč izgledala slika malo drugače)pred veterinarjem, ampak za obojestransko uživanje in crkljanje. Rada se imata, srečna sta skupaj, krasna sta.

Pinka, glede 9 življenj, ki naj bi jih imela muca..., ne bo držalo. Upam, da se tudi vaš mucek čimprej vrne in se v bodoče bolj drži zavetja doma.

3. mar 2012 19:00

Našemu Mikiju gre na bolje, hvalabogu. Začel je jesti in piti, da mu zbašemo tablete v gobček, se pa kar namatramo.

Pa oči mu spiramo s fiziološko raztopino, se upira in praska, potem pa zaspi za par ur - do ponovnega spiranja oči.

Veliko veselje je zdaj pri nas, ko vidimo, da mu gre na bolje.

3. mar 2012 19:25

Kaj sem rekla, rosie? Sedaj bo šlo še hitreje, ko se je premaknilo. Tale lepotec se bo zmazal, kot bi rekel keks. Tudi mene veseli, res.

3. mar 2012 21:14

zeta, hvala.