16. okt 2010 10:17
Nekateri pač ne razumejo ironiziranja, in mi je pravzaprav tudi vseeno. Vsak ima svoj način komuniciranja.
ribica,
ko so bili otroci manjši, je bilo za zajtrk nekaj od tega: jajca na način, kot so si jih zaželeli, kakšna salama, toast, hrenovke, tudi čokolino, sadni jogurti, namazi, sadje.... na mizi je vsega po malem, vsak vzame, kar mu tekne. Danes je podobno, sploh ob koncu tedna, med tednom pa kos kruha z nečim, preden odidemo od doma.
Kosilo imamo urejeno, vedno je nekaj skuhanega doma (kuhajo babice, občasno hči, včasih jaz, preden grem od doma, kakor nanese), in to je meso s kakšnimi prilogami, juhe med tednom bolj poredko, testenine, ribe, enololončnice, pač vsa hrana, ki jo pripravljamo kot "kosilo".
Večerje so pri nas neobvezujoče. Ko so bili otroci majhni, sem jima pripravila, kar sta si zaželela - rižev narastek je bil včasih popularen, včasih žganci s kakavom, tudi kak kos mesa se je znašel na mizi (piščančji file sploh, sin ga je imel zelo rad), včasih pa zgolj - čokolino, tudi ostanke od kosila smo pojedli, sploh kakšne enolončnice (jota, ričet) so imeli radi, ampak večinoma je bila večerja bolj lahka (in zdrava, če je komu to ljubo). Solat otroci nađi otroci ne marajo, zato pa toliko raje jedo sadje.
Zdaj, ko sta odrasla, za večerjo pojesta, kar je pri roki oziroma v hladilniku. Včasih, ko smo vsi štije doma, pa si kaj posebej pripravimo, sploh kakšno morsko rižoto, rakce v omaki, testenine z mesno polivko, ribe, kar nam pače tekne.
NAj si kdo misli kar si hoče, prepričana sem, da pri nas doma zdravo in primerno jemo, raznoliko torej. Občasni izleti na burek in spremljavo pa vedno dobro denejo.
Uživajte v hrani, kakršna koli vam že tekne, in ne jemljite no vsega tako zelo res. Je življenje prekratko in preveč dragoceno, da bi se zgolj resno pogovarjali, se vam ne zdi?
Mamamia
mamamia