13. okt 2010 22:14
naor je napisal/a: |
In, ja tudi jaz sem nadvse zadovoljna z današnjim razpletom, sploh, ko sem slišala za veliko tovarištvo, ki vlada med ujetimi rudarji. naor |
Med knapi je bil tako ali tako zmeri kameradšaft.
lp
cervus
13. okt 2010 22:14
naor je napisal/a: |
In, ja tudi jaz sem nadvse zadovoljna z današnjim razpletom, sploh, ko sem slišala za veliko tovarištvo, ki vlada med ujetimi rudarji. naor |
Med knapi je bil tako ali tako zmeri kameradšaft.
lp
cervus
13. okt 2010 23:27
Pa še to, danes smo 13. Srečna številka za 33 ljudi, ki so dobili še eno priložnost!
naor
14. okt 2010 6:34
Rešeni vsi!!!!!!!
rimljanka
14. okt 2010 9:16
Zelo lepa in inspirativna zgodba
Pa jo dajmo vseseno umestiti v kontekst zadnjega leta. Na začetku leta je bil potres na Haitiju. Mene se je od vsega hudega tam najbolj dotaknila zgodba, kako so po dveh tednih reševalci izpod ruševin našli deklico (manj kot eno leto staro), ki je še vedno dajala glasove od sebe. Spomnim se posnetka reševalca, ki drži malo telesce, zavito v deko in se vidi glavica s črnimi kodrčki in oči male borke.
Pa se je potem zgodil potres v Čilu, pa poplave v Španiji, Pakistanu, pa tudi pri nas, pa ekološki nesreči v mehiškem zalivu, pa na Madžarskem (pa še kje)....in v vseh teh preizkušnjah se je potrdilo samo to, da brez poguma, volje, vztrajnosti in solidarnosti ne moremo obstati. Če je kdo, potem so tile rudarji pokazali vsem, da takrat, ko človek poišče tisto dobro v sebi, da potem se dogaja nemogoče in celo čudeži.
Se mi zdi, da je svet potreboval to zgodbo. V svetu polnem indivualizma, odtujenosti, s pomanjkanjem empatije, kjer je vsak v svojem telemetičnem svetu in mu je čisto vse jasno (ostanku sveta pa nič) in ima svoj prav, v svetu, kjer je 3/4 ljudi lačnih, od preostale četrtine jih je pa 8/10 predebelih, v svetu, kjer ljudje mislijo, da je njihovo življenje seznam projektov, ki jih morajo narediti in da bodo potem dosegli srečo in prestiž...., v svetu, ki se ne zna dobro pogovarjati, si pa zna medsebojno nagajati, skratka v tem svetu smo vsi potrebovali zgodbo s srečnim koncem. Ker tisto dobro v nas v bistvu potrebuje srečne konce. In srečni konci so ponavadi takrat, kadar med seboj sodelujemo. Ko mečemo kamne drug na drugega, jih pa ni.
V dobro rudarjev in njihovih družin upam, da bodo čim prej zmogli zaživeti življenje, ki bo normalno.
V naše dobro pa upam, da bomo vsi in vsak izmed nas sodelovali v svojih zgodbah s srečnimi konci.
Vendelina jr.
14. okt 2010 9:37
Vendelina, tole si pa res lepo napisala in se strinjam z vsako črko.
naor
14. okt 2010 17:23
Samo, da se je vse srečno končalo. bučaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Hrustljava piščančja cezarjeva solata s polento
Polnjene paprike