Kam po kostanj?

8. okt 2010 9:33

Tedyka in Stasafrank, lastnino je res treba spoštovati. S tem se strinjam. Strinjam se tudi s tem, da se v tujem gozdu ne sme sekati drevja in novoletnih smrečic (tudi v svojem ne kar tako). Strinjam se tudi s tem, da naj se gobe in gozdni sadeži nabirajo tako, da se rastlinje ne poškoduje in da se nabere v mejah normale. Tu pa se moje strinjanje konča. Lastnino se sme uživati le tako, da je zagotovljena tudi njena socialna in ekološka funkcija. Stoletja je bližnji gozd služil za oskrbo z gradbenim materialom, predvsem pa nudil dragoceno kurivo. Že v fevdalnih časih so smeli ljudje v gozdovih nabirati suhljad in še dandanašnji spada nabiranje suhljadi v mnogih evropskih državah med pravice slehernika. Ustave demokratičnih držav varujejo lastninsko pravico kot posebno obliko materialnega varstva človekove svobode, ki naj skupaj z drugimi ustavnimi pravicami zagotavlja možnost svobodnega življenja, zadovoljevanja življenjskih potreb in osebnostni razvoj v družbi. Hkrati pa se v teh pravnih sistemih uveljavlja spoznanje, da posameznikova svoboda na premoženjskem področju ne more biti neomejena, vezana le na posameznika - lastnika, ampak da se morajo pri izvrševanju te pravice upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti. Zakon (o gozdovih) je uredil upravičenja lastnika gozda glede na namen in rabo gozdov tako, da je v skladu s socialno funkcijo lastnine upošteval tudi korist nelastnikov gozdov. Tem daje pravico prostega dostopa in gibanja, kakor tudi čebelarjenja, lova in rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v gozdu. V primerih, ko lastnik gozda drevje goji tudi zaradi plodov, pa je lastniku gozda dana možnost, da na njegov predlog pristojni organ lokalne skupnosti izda prepoved nabiranja takih plodov (drugi odstavek 25. člena ZG). Kako je že rekel pek Mišmaš (resda glede kruha): Za vse ga bo dovolj! Pa dobro bero vam želim! Dobrojedka

8. okt 2010 10:31

Tako je. Dobrojedka ima prav. Ne sme se uničeavati, npr. drevja, onesnaževati... Lahko pa nabiraš gozne plodove, tako kot npr. lahko lovci povsod lovijo divjad. A si predstavljate, da bi si lastniki gozdov lastili še srne, ptice.... Lakica

8. okt 2010 10:37

Pravzaprav si jaz to komot predstavljam.

japaja

8. okt 2010 11:08

Jaz imam tudi občutek da si jih, zmrzovalne omare vem da so precej polne ponekod...

8. okt 2010 12:10

Vse se vrača -  kmet podi kostanjarje, stanovalci mestnih naselij pa kmete, ko poskušajo parkirati na njihovih parkiriščih.   Število zmerjanj in spuščenih gum je dokaj primerljivo na obeh lokacijah. Utemeljitev, zakaj si eni kot drugi lastijo pravico nad določenimi površinami pa enaka.

zzak1977: tvoja je  malček prehuda. Še sploh ob tem, ko sem nedavno iz prve roke slišala, da nekatere lovske družine zaradi pomanjkanja lovcev in njihove volje niti ne morejo opraviti predpisanega odstrela divjadi!

Cila

8. okt 2010 14:31

Stasafrank, je okrog tvojega gozda ograja, na kateri piše kdo je lastnik, ker drugače, kako bi lahko nekdo vprašal za dovoljenje nabiranja kostanja. Sem pa absolutno proti uničevanju v gozdu in da vsak nabere samo nekaj gob, kostanja in ostalih dobrin. Uživajte v sončnem dnevu in vikendu. lp

8. okt 2010 18:00

Staša, po tej logiki npr. ne smem niti piti vodo iz potoka, ki ne leži na moji parceli??? Zakon nabiranje plodov omogoča in prav je tako. Žalostno bo, ko bo drugače. V tem času se večkrat spomnim na znameniti govor poglavarja Seattla, ki naj bi Američanom, ki so želeli poceni kupiti zemljo ameriških staroselcev, napisal nekako tako: Kako je mogoče kupiti ali prodati modrino neba in toploto zemlje? Kaj takšnega, je nam čisto tuje. Svežina zraka in bistrina vode nista v naši lasti, kako jo boste tedaj kupili? Del zemlje smo in ona je del nas ... Se mi zdi, da je vsega zadosti samo nekateri ljudje so blazno navezani na SVOJE. Pri srečanju z enim od tovrstnih lastinkov, mi je le ta zatrdil da veliko raje vidi, da vse zgnije, kot pa da bi si jaz domov odnesla nekaj plodov šipka. Pa ga razumi, če ga moreš. magnolija

8. okt 2010 18:36

Samo hipotetično vprašam - nimam gozda in nimam kostanjevih dreves. Kostanje kupim, na gobe se ne spoznam, razmišljam pa upam da lahko. Kako bi se počutili, da bi v vašem gostu rastlo kostanjevo drevo, ali nekaj dreves, ki so jih pred davnimi leti posadili vaši predniki in tudi nekaj obrodijo. Ta teden kostanj še ni zrel, naslednji teden pa je drevo izropano, so samo še kostanji visoko v drevesu, do katerih ta, ki je kostanje "rabutal" ni mogel, vi pa tudi ne. Mislim, da bi bili jezni, hudo jezni, saj ste na kostanj računali, raste v vašem gozdu, sedaj pa jih je nekdo brezsrčno pobral, bognedaj, da je tudi polomil kar nekaj vej pri svojem početju. Tudi če bi tako kot svetuje Dobrojedka drevo "zavaroval", bi se zgodilo popolnoma isto. Še bolj pa je žalostno, da ti "rabutarji" ne zapustijo drevesa s kilogramom ali dvema kostanjev, ampak ne odnehajo dokler košara ni zvrhano polna, še za sosede, prijatelje, otroke.... Vem da zakon ne prepoveduje nabiranja, toda vživite se v lastnika. Mislim da ne gre za to, da ne bi smeli nabirati kotanja in drugih gozdnih sadežev, toda če to ni na vaši zemlji ste čisto po človeški plati na nek način dolžni vprašati za dovoljenje, če lahko naberete razne pridelke. Zame je to nabiranje vse povprek brez dovoljenja lastnika na nek način ropanje. Tako se tudi obnašam. Tudi regrat nabiram samo na svojem, če pa na mojem pač neka reč ne raste, jo kupim in dam nekomu priložnost, da s svojo lastnino nekaj zasluži. Vedno se ravnam po tem, da kar ne bi maral, da tebi naredijo drugi, tudi ti ne naredi drugim, pa čeprav to ni po zakonu prepovedano. Nekaterih stvari se ne da kupiti in prodati, toda za gobe, kostanje in podobno pa se ve, da rastejo na zemlji, ki ima lastnika in po moje ima lastnik prvi pravico do pobiranja teh plodov, šele nato vsi drugi in nikakor nikakor obratno. Pri nas pa je žal velikokrat ravno obratno in nič se ne čudim jezi kmetov, ki na vsak način včasih tudi grobo branijo svojo lastnino. Veste vsaka stvar stane, zato je čisto človeško moralna dolžnost vprašati za dovoljenje. Vem da sem s tem pisanjem marsikomu stopila na žulj, da se bo sedaj vsula ploha očitkov. Živim na vasi in vem koliko kaj stane in kako še danes ljudje sadijo drevesa, tudi kostanjeva in orehova zato, da bodo plodove obirali otroci in otrok otroci, da je to neka tradicija in prav zaradi spoštovanja teh ljudi in njihovih navad si ne smem dovoliti grobega posega v njihovo lastnino. Vem pa tudi, da mi bodo mnogi, ki se tukaj ne bodo oglasili tudi pritrdili. Pa lep dan in vikend vsem. tedyka

8. okt 2010 18:54

Veliko nas je in vsak pač razmišlja po svoje... to vem. Zamerim ne nobenemu. Verjamem pa, da so zakoni in je morala in da včasih tudi to ni povezano. Na žalost je bila najbolj bridka izkušnja ta, da je zaradi nemarnosti nabiralcev kutmank - nepazljivosti pri zapiranju pašnika in posledično divjanja konj po glavni cesti - morala v prisilni zakol 6 mesecev breja kobila. In ko ti nekaj takega stare srce ne moreš več reagirat drugače. Pa če razumete ali ne. Sem bila pač naučena drugače. Ko smo kot otroci rabutali tistih par jabolk, so vsi vedeli da so to otroške igrice, pa vseeno sem lastniku potem cel teden kidala hlev. Vzgoja je pač morala biti. Zdaj pa se zgrozim, ko vidim kako vsak, ki ima 5 minut časa zrabuta figo, ki je slučajno vidna s ceste in po možnosti povleče še otroke v to - kot da je to igra in povrh vsega še strašno zabavna. A ni žalostno, da morajo s sadovnjakov pobirati še zelene mandarine, ker jih sicer lastniki ne okusijo? Če se bo vsaj eden od vas vsaj malo zamislil, preden bo naredil kaj takega, je moj namen dosežen. Zdaj pa me lahko pljuvate dalje. Staša

8. okt 2010 19:44

No, sama pač ločim med češnjo na vrtu, jablano v sadovnjaku in drevjem v gozdu. Če nič drugega, je vrt in sadovnjak nekdo zasadil, gnojil, obrezoval, škopil,..... Nisem še videla vsega tega koga počet v gozdu.

In ljudje, mislim da je bilo tule prvotno govora o GOZDU! In gozdovi običajno niso ob hišah, kjer bi človek lahko spraševal za dovoljenje. Koga naj na primer vprašam, če lahko naberem malce gob na Pokljuki?

Mimogrede; pred kratkim sem na neki spletni strani preverjala neko lastništvo in se med drugim igrala s sosednjimi parcelami - gozd v naši bližini (komaj bi mu rekli gozd) ima 16 (!!) lastnikov - za 9 od njih moj oče, domačin še nikoli ni slišal. Bogsigavedi, če ti lastniki sploh vedo kje so podedovali pet dreves.

Najbolj bosa pa mi je tista o kupovanju kostanja, gob, borovnic - češ "jaz sem pa boljši, ne rabutam v tujih gozdovih ampak kupim na tržnici". Me resno zanima, koliko prodajalcev na tržnici ima toliko svojega gozda, da ves kostanj, gobe in borovnice, ki jih prodaja, nabere izključno na svojem. Bi bila zanimiva anketa na ljubljanski tržnici.

 

Issi

Sporočilo je spremenil(a) Issi dne 08.okt 2010 20:03