Rekreacija

4. okt 2010 10:22

Ne vem no, ampak a nismo malo preveliki za to, da bi hranjenje in pitje imenovali kot "popamo in popupamo"? Meni to diši po eskapizmu, v smislu, "sem še majhno dete in se tako tudi izražam in zategadelj nisem ravno odgovoren/a za svoje početje, kamor sodi tudi to, da preveč pojem, skratka, ne jemljite me preveč resno...."

 

Drugače pa rekreacija ni za to, da se zbijajo kile. Za to, da se zbijajo kile, je hujšanje (kjer se čisti v glavi, uravnoteženo je in povečuje telesna vadba).

Rekreacija je za to, da se človek po telesni vadbi bolje počuti in da telo navadi na tako počutje.

Pri izbiri rekreacije je meni še najbolj blizu ramišljanje pokojnega dr. Marušiča, ki gre takole: Za telesno vadbo si izberemo tako aktivnost, ki ima mentalno drugačen sklop, kot je sklop, s katerim delamo. Oziroma, ljudi bi se dalo ločiti na "konveksne" in "konkavne". Pretežno konveksni so tisti, ki svoje razmišljanje in delo usmerijo na en cilj in jih medtem, ko izvajajo cilj, ostale stvari ravno ne zanimajo zelo. Taki morajo potem izbrati neko "konkavno" rekreacijo. Tipičen primer pretežno konveksnega dela je bodisi kirurg (operira en segement, ostale stvari vrže ven iz razmisleka, bolje, da jih vrže ven, drugače bo narobe), pilot,.... No za take pretežno konveksne delavce je dobra konkavna rekreacija, kjer so pa soočeni s široki obzorje, da lahko razmišljajo v širokokotnem objektivu. In najbolj konkavna rekracija je tek.

Po drugi strani je za humanistične tipe ljudi, ki se jim dogaja, da jim grejo misli ves čas v vse smeri - skratka, da pretežno konkavno delujejo - za njih je pa treba iskati med konveksnimi rekracijami, kjer je človek koncentriran samo na trenutek in manjši cilj in kjer se ne sme ozirati na širši okivr. Npr: tenis, badminton, squash, borilne veščine.

 

Se mi zdi, da je dobro, da izberemo rekreacijo, ki nas prisili, da realiziramo tisto, kar pri delu počiva. Pa npr. če oseba ni najbolj tekmovalne sorte, bi bilo dobro, da bi se vključila v nekaj, kjer bo vsaj v nečem tekmovala. Pa npr. če oseba bolj sramežljiva in ima težave s samopodobo, naj vzame nekaj, kjer se bo ves čas prisiljena gledati (vse aerobike, ker se delajo pred ogledalom), da se bo vsaj naučila sprejemati svojo fizično podobo.

 

Hope this helps

Vendelina jr.

4. okt 2010 11:58

Sama sem bila operirana na hrbtenici.Po pogovoru s kinezologinjo,mi je ta odsvetovala pilates.Aerobike se sicer občasno udeležim v okviru skupinske vadbe v fitnesu.Delam pač kolikor zmorem.Telo ti samo pove kdaj je dovolj.Drugače pa sem približno 3x tedensko v fitnesu kjer imam program sestavljen tako,da mi paše.

Sem pa se začela še malo ukvarjati z nordijsko hojo,zaketero pravijo,da je ob pravilni hoji za križ zelo koristna.In takšena hoja me obremeni dosti manj saj se opiraš na palici.

kriznana

4. okt 2010 13:21

Zanimivo, vse omenjate plavanje kot idealno vadbo za hrbtenico, meni ga je pa ortoped odsvetoval. Namreč, prsno plavanje. Lahko pa plavam hrbtno, sem čimveč v vodi in v vodi tudi delam vaje za hrbtenico.Tudi sama opažam (ali pa si samo domišljam, kaj pa vem - mogoče pa ne znam pravilno plavat), da ko plavam prsno, imam hrbtenico v križu preveč uleknjeno in mi ni ravno najbolj pogodu.

lp

cervus

4. okt 2010 13:53

Glede hrbtenice je veliko napotkov, vsak zase pa ve do kje sme. Mož je bil na hrbtenici operiran že dvakrat, pa kljub opozorilom zdravnikov 2x tedensko igra košarko. Je pa mnenja, da so za hrbtenico najbolj pomembne vsakodnevne vaje, ki jih priporočajo fizioterapevti in pa vaje za moč, da se okrepijo mišice celotnega hrbta. Tudi jaz sem pred 3 meseci končala z 3 mesečno vadbo za krepitev telesa. Namreč pred 3 leti sem rodila dosti pozno za mojo starost in od nošenja otroka me je bolela celotna hrbtenica. Težave so mi delale tudi odvečni kg, ki tudi vplivajo na bolečine v hrbtenici. Vadba je bila sestavljena iz ogrevanja in vaj za moč. Po nasvetu osebnega trenerja te vaje enostavno na peni lahko delaš tudi doma, le prej se je potrebno ogreti (kolo, tekač) ali pa preprosto nekajkrat po stopnicah, eventuelno tudi stopanje na pručko. Vaje pa niso bilo nič tako težkega, trebušnjaki, počepi, dvigovanje trupa, raztezni koraki, ....Po mesecu dni sem v določenih vajah uporabljala tudi ročne uteži (2 kg), saj sem zelo okrepila mišično maso. Z menoj je telovadila gospa, ki je bila že predhodno operirana na hrbtenici in ji je vadba zelo koristila. Ni mogla prehvalit. Je pa tudi sama ugotovila, da bolj ko je krepila moč in izgubljala kg, boljše se je počutila. Prav tako sva obe hodili tudi na pilates v kombinaciji plesa v plesni šoli Katarine Venturini in ga ne moreva prehvaliti. Res se razmigaš in tudi sprostiš. Namreč zelo je pomembno, da je vaditelj usposobljen tako kot treba in da sproti opozori na napačne gibe.