Piranski brancin

1. okt 2010 13:05

Odkrito povedano, hedonist, se mi s tabo ne da polemizirati. Ker ti dvomiš v vse in vsakogar, kljub temu, da razpolagaš z nepopolnimi informacijami. Pojdi k Fondi, Irena si bo z veseljem vzela čas in ti vse razložila. Potem lahko obdržiš ali spremeniš svoje mnenje, nikomur ni treba polagati računov. Zame pa so chefi z mišelinkami večja gurmanska avtoriteta kot nekdo s samo-dodeljenim nazivom. In dokler bodo mojemu prijatelju, velikemu ljubitelju podvodnega ribolova in morske hrane, na LJ tržnici lahko podtaknili staro ribo, jo bodo tudi meni. In bodi brez skrbi, da tudi tebi. Pravzaprav so tam vse ribe stare. Samo ene so še malo starejše. Kdor ve, kako poteka nabava rib, mu je to jasno. Z veseljem pa jem divjo ribo na morju. Zdaj sem pa po moje povedala vse. strelka

1. okt 2010 13:08

hedonist je napisal/a:

Kot sem rekel, kapo dol pred njimi, znali so stkati celotno zgodbo z vsemi podrobnostmi do te mere, da evo vidiš, ljudje celo verjamejo , da jim prodajajo divjake. hedonist

Kateri ljudje? Jaz sem takrat točno vedela, da jem gojeno ribo in ne divjaka. V restavraciji so nam prav prijazno razložili celotno zgodbo družine.

Tudi Fondina cena se mi ne zdi previsoka.

Gojen brancin v naši lokalni ribarnici stane 10 evrov, divjak pa 18. In raje dam Fondi 16 evrov za gojenega brancina kot lokalni ribarnici 18 za divjaka!  

Nekaj pa stane tudi znanje in cela zgodba, to se popolnoma strinjam. In da preplačujemo povsod, je itak jasno.

Zaenkrat še vedno raje za hrano kot razne aparate ala Birba

Vilma

1. okt 2010 13:21

Sem pristaš gojenih rib, konec koncev dnevno jemo tudi gojene kokoške, krave in prašiče in ne jerebic, jelenov in merjascev.

Je pa dobro, če je cena primerna, gojena riba je pač gojena riba, pa tu ne gre samo za hrano, ampak predvsem za to, da ribam iz gojišč za hrano ni treba telovaditi in plavati. Pri manjši teži to ni tako opazno, pri tistih, ki se pa približujejo kili pa zelo.

In zato mi ni bilo nikoli čisto jasno, zakaj so nekateri tako zgroženi nad prašički, gojene kilake s ploščico pa pomažejo s slastjo.

Nimam nič ne proti enim ne proti drugim, samo cena naj bo primerna kvaliteti.

Ljubljansko ribarnico si moram pa zares ogledati, naslednji teden bom v Ljubljani, jo bom obiskala, me prav  zanima če res tako smrdi.

Mogoče tam spet kupim kakšno ribo, brez skrbi, četudi nisem ljubiteljica podmorskega ribolova, bodo meni zelo težko podtaknili staro ribo.

nola

1. okt 2010 13:34

Ravno predkratkim sem bil parkrat, nobenega groznega vonja ni bilo notri. Ta o vonju je malo s trte zvita. Ga pa naročam že nekaj časa, brancina Fondinega, ampak vedno potem kupim ribo v Elecrercu (ne Fondino), ravno zaradi cene. Če bi bila cena 10-12€/kg bi ga z veseljem vzel, tako je pa res malo huda. Pa nasploh mi brancin ni tako zelo všeč. Vseeno pa obožujem tudi gojene ribe, pač imam rad ribe. Še najbolj mi je všeč pečena orada, sploh če primerjam kaj dobim od mesa za tiste 3€ kolikor stane ena porcijska.

 

Se pa strinjam da je ni ribe direkt iz morja, ampak k temu pripomore tudi ambient, vsaj za moj okus, ki dam veliko tudi na izgled in postrežbo. Kar pa tu  v centru Slovenije niti ni izvedljivo.

 

Ko pa končno naročim tega brancina z renomejem, pa sporočim koliko sem bil navdušen.

1. okt 2010 13:51

Mogoče bi se lahko strinjali, da je za divjaka pomembno, kje je ulovljen in za briketarja, kako je gojen!?

Če se ni Ugotu glava okrog obrnila, potem verjamam, da dobro dela. Za resno primerjavo bi rabili dva enako velika brancina, istočasno ulovljena, skupaj pripravljena in na istem krožniku. To si pa ni tako enostavno privoščit, a ne?

 

 

Sergej

1. okt 2010 13:57

Meni se cena zdi primerna. Naročam ribo nekje proti kili in dam manj kot 20 € za včerajšnji ulov (cena narašča s kilažo ribe, porcijske so tudi na kg cenejše). Mi je pa absolutno preveč 45 € za kilo kao divje škarpene iz drugega konca sveta ali vsaj Mediterana, ki je ležala na ledu nebroj dni. Pa še en razlog, zakaj so se mi ribarnice zamerile. Ker so že pred časom kar na lepem ukinili podatek o državi izvora ribe ampak so namesto tega prav na majhno začeli navajati FAO območja. Prosim lepo, kdo pa ve, kje je FAO 27b?! No, nekaj časa sem tako še zahajala tja s sprintanim listkom FAO področij, pa se mi je začelo fržmagati tudi to zavajanje. Jadransko ribo je prekleto težko dobiti, rib iz Argentine in kozic iz Malezije pa res ne rabim. In ja, ribarnica smrdi. Sploh poleti je neznosno. Do kam gre toleranca posameznika glede teh vonjav je pa druga zgodba. Moja boljša polovica je načeloma zelo neobčutljiva, pa se je vedno strinjal, da to ni normalno. Ker sveža riba ne smrdi. strelka

1. okt 2010 14:50

Govoriš kar nekaj tja v tri dni, kje je škarpena 45€?

 

http://www.lpt.si/trznice/trznice/trznica_cene_

1. okt 2010 15:26

Če še nisi opazil, nikoli ne govorim na pamet. Ko sem bila nazadnje v ribarnici, sem to videla in padla dol. Je pa od tega zdaj že precej časa, tako da so mogoče v teh časih malo zmanjšali svoje apetite... strelka

1. okt 2010 15:50

Ne bom se vmešaval v vašo strokovno debato, le strelka: Ribarnica v Leklerku in tista na tržnici v BTC ( kamor jaz redno hodim, če grem v metropolo ) zagotovo ne smrdijo.

ežoj

1. okt 2010 17:44

Ežoj, pojdi kdaj še na centralno. Sicer pa je prodajalec rib, ki obratuje tudi na tržnici v BTC, nekaj časa prodajal tudi Fondo. So hitro prekinili sodelovanje, razlog seveda ni nič kaj v laskanje prodajalcu. strelka