Večerjo dela 12 letnica

12. okt 2010 22:52

limnol je napisal/a:

Kako sta povezani kuharija in inteligenca, ne bi vedela; če malo pogledaš naokoli, je zveza povsem nelinearna in dokaj naključna. Po izkušnjah z našo naslednjo generacijo bi rekla, da tale o 12 letni punci, ki se 14 dni ne more odločiti, kaj bi skuhala za večerjo, spada v področje humorja (definitivno pa je punca precej bolj pametna in precej manj nebogljena, kot si misli njena okolica). Tale o vesoljni kulinariki, ki hiti z nasveti o hrenovkah in avokadovem namazu, gre bolj v kategorijo "saj smo vendar sami dobri ljudje". Kam bi dali njeno mamo, mi pa ni čisto jasno, je pa dobro, da v teh težkih časih nekdo zabava ljudi. Pa lep večer vsem, Sonja PS: kako korist imaš pri dvanajstih letih od matematike, je relativno; prav nikomur pa ne škodi, če pri 12 letih zna kaj skuhati, tudi če ni tabornik ali skavt

 

Oja, jaz pa sem žal srečala dosti "zabitih kuharic", včasih sem morala celo kaj pojest, pa ... (Govorim seveda o inteligenci, ne o izobrazi.)

Prisotne izvzete seveda, že zato, ker so na KulSlo

 

Sicer je pa očitno tudi za kuho pomembna matematika:

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=2086

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1975

še bolj pa kemija, biologija, kar je iz debat na forumu jasno vidno...

 

Vsekakor pa dvanajstletnici želim, da ji tale debata ne bi pokvarila veselja (mami ga je itak že) in da bi za prvo "svojo" večerjo res pripravila nekaj posebnega  . Krompirja in makaronov bo v življenju skuhala še 100x preveč.

Nasja

12. okt 2010 23:15

hihihi, Nasja, seveda, seveda, samo ali sva midve po tej klasifikaciji "prisotni na KulSlo" ali sva "nekateri ljudje" ali sva "nekateri ljudje prisotni na KulSlo"? Diskusije na teh dveh linkih seveda jasno kažejo, da tisti, ki preveč računajo, niso za v kuhinjo. Sicer je od mojih 12 let že zelo daleč, ampak če bi mojo prvo večerjo moja mama spravila pred vesoljno javnost mesece prej, preden bi bila sploh skuhana, bi podivjala. Tako pa sem zelo hvaležna usodi, ki me je med lonce s krompirjem in makaroni postavila v drugem razredu, tako kot 90% naše socialistične generacije, in mi je bila ta sramota pri dvanajstih prihranjena. Lahko noč! Sonja

13. okt 2010 10:00

Limnol, valjam se od smeha.

 

 

Drugače je pa tako: če obstaja dvanajstletnik, ki bi rad nekaj naredil, recimo, pripravil obed, prebaval ograjo, naredil svojo knjižno polico....whatever in se o tem odloča in odloča in odloča, potem ima ta dvanjastletnik problem. Problem, da se ne zmore odločiti. In kolikor so tule ene punce blazno nesrečne, če se pojavi karkoli, kar ima kakršne koli povezave s psihologijo - to je resnično velik problem.

Ker, če človek v družini (ki bi morala predstavljati varnost, razumevanje in visoko toleranca za kikse) ne zmore vsaj poskusiti nečesa in kar odlaša, potem to počne zaradi tega, ker se ne čuti dovolj varnega in ljubljenega in ni prepričan, da bo okej, tudi če bo njegov poskus totalni flop. Če pa starši dvanajstletnika še razlagajo okoli, kako "naš nekaj poskuša, pa še kar ni....", mu pač dajejo dodatne gole v mrežo. In avtogole svojemu načinu vzgoje. Ki jih je nakazala že Vanja v svojem postu.

Sama v tem topicu vidim en velik problem in toplo svetujem družini, da poišče ustrezno strokovno pomoč.

Vendelina jr.

13. okt 2010 10:51

Princes, kaj ste torej jedli za večerjo? .deklica

13. okt 2010 11:17

Pa še nekaj: dvanajstletniki obvladajo vse finte svetovnega spleta. Ni vrag, da ne bi znala tale punca najti kak recept, ne da je za to zadolžila mami. Spomnim se pred časom, ko se je en fant prijavil pod maminim vzdevkom na kulinariki in spraševal za recept za nevemkajže, da bo presenetil mamo. Sam je stopil v akcijo, pohvalno.

 

Naslednja podobna tema pa bo 'Moja hči mora prebrati tointo knjigo in napisati obnovo. Ker ji je zmanjkalo časa, bi prosila, da mi pomagate poiskati obnovo kje na spletu. Prosim čimprej. Hvala'.

 

Delanje domačih nalog namesto otrok nikoli ne prinese nič dobrega.

 

Nasvet sem pa že dala v prejšnjem prispevku (žrebanje), tako da si lahko privoščim še malo psihoanalize :)

Atina

Sporočilo je spremenil(a) Atina dne 13.okt 2010 11:20

13. okt 2010 11:45

Imaš prav, morda je pa princes stara dvanajst let in njena barbika kuha..., vrag bi ga vedel.

Vendelina jr.

13. okt 2010 14:34

Pri 12ih letih sem spekla prvo torto, se odločila, da kuhinja ni moj prostor in sem se ji dokaj z lahkoto ogibala do konca faksa. Takrat sem se pa "okužila".

Na kuharske začetke imam še vedno vidne spomine na levi roki, kreaciji se je reklo pečeno jajce na oko, ki je po nevemkakem čudežu končalo na moji roki.

 

In če smo že pri psihoanalizi, to spada v moje travme iz otroštva. BTW, mojo torto je glavni degustator zelo pohvalil, čeprav je bila torta samo po imenu, po okusu glih ne.

 

 

Loni Makaroni

13. okt 2010 14:34

limnol je napisal/a:

...če bi mojo prvo večerjo moja mama spravila pred vesoljno javnost mesece prej, preden bi bila sploh skuhana, bi podivjala. ...Sonja

Vendelina jr. je napisal/a:

...Če pa starši dvanajstletnika še razlagajo okoli, kako "naš nekaj poskuša, pa še kar ni....", mu pač dajejo dodatne gole v mrežo. In avtogole svojemu načinu vzgoje....Vendelina jr.

 

Ja, s tem se pa strinjam.  Hvalabogu za anonimnost na forumih 

Pravzaprav tudi jaz upam, da dvanajstletnica ne prebira te debate. Naj se raje uči matematike & co , da se bo kasneje lahko pridružila vsem nam inteligentnim kulinaričarkam, pa bo kuhala ko profi.

Nasja

Sporočilo je spremenil(a) Nasja dne 13.okt 2010 14:35

13. okt 2010 17:50

Loni - tvoj zasuk teme je super. Moji kuharski začetki so takšni - začela sem pri šestih letih in to kar s sneženimi kepami po lastnem receptu. V posodo sem z lepo srebrno žlico naložila kepe snega in jih kuhala na štedilniku. Moje razočaranje nad rezultatom je bilo zmerno. Nadaljevala sem s pecivom, spet po kao lastnem receptu - koliko sem bila stara se ne spominjam - eno jajce, moka, mleko. Mami je prišla domov ravno, ko sem divje stepala. Reagirala je carsko - ooo, a palačinke bodo za kosilo? in sva jih skupaj naredili do konca. Od tam naprej je šlo pravzaprav zelo hitro. V osmem razredu sem, tisti teden, ko sem imela pouk popoldan, zmeraj pred odhodom v šolo skuhala kosilo za vse. Če sem imela malo več časa, sem si privoščila vse živo - lazanje, musake, segedine, golaše... Še danes rada kuham. Dobrojedka Sporočilo je spremenil(a) Dobrojedka dne 13.okt 2010 21:40

13. okt 2010 18:02

O, ta s snegom je enkratna

Mene pa je v kuho zvabil oče, vedno je bilo iz kuhinje slišati tak hrup in komentarje, ko se je z lonci kregal!

Prvi poskus pa je bil pri 7 letih kuhanje pudinga. Pisalo je, naj zmešam s tremi žlicami sladkorja, pa sem : eno v levi roki, eno v desni, eno z usti , puding pa je vseeo uspel...

Vesele poskuse, otroci!

mišzmoke