24. sep 2010 15:06
Tudi jaz imam službo kjer delam z ljudmi, velikokrat s tujci. Dejansko so oni od "tamo dole" navajeni vsakega tikat, še več, ponavadi sem za njih kar "sestro, seko,...celo sine". Moram reči, da sem kar občutljiva na te reči, saj teče pogovor "na ti" popolnoma drugače, kot, če se osebi vikata. Moram pa tudi reči, da se znajo zahvaliti, ti zaželeti "sve najbolje" in še kaj. Kljub vsemu imajo bolj počasen tok življenja. Ko imam opravka z našimi, pa je zelo različno od kod prihajajo. Ljubljančani so u iber nesramni in naduti ( skoraj tako, kot praviloma čisto vsi Zagrebčani ), eni Štajerci so bolj direktni in razboriti, pa vseeno bolj prisrčni. Sem pa bila v zadnjem času dvakrat izredno presenečena nad prijaznostjo zdravnikov. Dva mlada zdravnika sta me s prijaznostjo prav šokirala. Ko sem vstopila v ordinacijo, sta prišla nasproti,mi ponudila roko, se predstavila in povprašala kako sem in kakšne težave me mučijo. Eden me je enkrat celo sam osebno spremljal k enemu drugemu specialistu, saj je rekel, da želi takoj videt rezultat preiskave. Huh, kot da gledam film. Skratka, priznam, da me je delo z ljudmi naučilo biti bolj prijazno z revnimi in bolj neosebno in na distanci z bogatejšimi. Vem pa tudi, da kadar je kdo zelo neprijazen do mene, ni nujno, da je vedno takšen, saj se mi je že nemalokrat zgodilo, da se mi je ta ista oseba po nekaj časa opravičila, ker je tako burno reagirala. In če bi tako reagirala tudi jaz, se ne bi končalo dobro, tako, pa.... Kako že gre tisto: Lepa beseda,..... vsaj v večini primerov. Ni vrag, da ti nebi enega lepega jutra oseba, ki jo boš vztrajno in glasno vsako jutro pozdravila, odgovorila nazaj.
vanjatajnsek Sporočilo je spremenil(a) vanjatajnsek dne 24. 2010 15:07