Darilo za rojstni dan 8 letnika

21. nov 2013 14:39

Mene pa zanima kaj to sploh je, mandolat namreč.

Prosim razsvetlite me ker prvič slišim to besedo.

21. nov 2013 14:41

Turški med?

21. nov 2013 15:28

To je mandolat.Dobi se ga tudi pri nas ,z različnimi dodatki,prelivi..nam je pa ta klasičen najbolj všeč.Pogooglajte torrone in dobite velikoooo slikic te sladice.

21. nov 2013 15:38

Evo, takole ( pobiram iz občega znanja brez gugla), ta s sadjem se vleče iz prpovedi o dobrem škofu Nikolaju, ki je živel kam nekje po razpadu svetega rimskega cesarstva, po tem, ko so to cesarstov že zavzeli Germani - ne znam pa reči, če je šlo za sodobnika Tomaža Akvinskega - skratka, bilo je daleč nazaj in je izročilo mariskaj že spremenilo in skratka, šlo je za dobrrega človeka, ki je pomagal tistim, ki niso imeli in je zato tudi pomagal otrokom. Ki so bili pa v njegovem času dejansko lačni in je to, da jim je prinašal sadja (ko je bilo pomanjkanje hrane) zelo drugače učinkovlalo kot pa to, da se sedaj malo "suhega sadja podari".

Tudi je slednji pomagal otrokom in bi težko rekla, da jih je spraševal, če so bili pridni ali ne. Mene je namreč Miklavževanje zaradi tistih parkeljev, ki so strašili otroke in tistega hipebutastega vprašanja "otroci, a ste bili pridni" - ker to vprašanje sugerira, da bi otrok malo v sramoti rekel, da čisto priden pa ni bil, skratka, meni ta dresura v samosesuvanju nikoli ni sedla.

21. nov 2013 15:40

Mandolat (bolj sliši na ime mandolato), je slaščica ki je najbolj podobna marcipanu, v katerem je kandirano sadje... Poznajo ga v celem vzhodnem Sredozemlju.

V Španiji se pa temu reče turron.

21. nov 2013 16:20

Je živel, je. Smo imeli sošolko, katere mama se je prej pisala Mraz in frklja je imela svojega lastnega dedka Mraza. Pa še celo sam se je okoli tako predstavljal in mi, neumni otročaji, mu nismo verjeli. Otrok pa ni nadlegoval, res ne.

21. nov 2013 16:46

Sama sem grozno razočarana nad roj.dnevi in Miklavžem.Pa ne nad otroci,ampak starši in starimi starši,ki vodijo tako politiko.Za roj,dan vsakemu 50 eur,za Miklavža isto.Tega ne morem in ne morem sprejeti.

Ko sem kupila knjigo,kakšen svinčnik,rokavice,brisačo,sadje...,so se mi zamalo zdeli zaničljivi pogledi.Zato sem vse skupaj ukinila.

Seveda moji še vedno kupim za roj.dan.Poslušam celo leto kaj si želi,nad čim je navdušena,si zapišem-mama,kako si vedela?Nekaj prečudovitega in še posnemati me je začela-posluša celo leto.

Res ni veliko potrebno,da otroka razveseliš,pa naj ima 2 leti ali 20.Boli me,ko vidim,kako nekateri tekmujejo za otrokovo pozornost.In oni temu rečejo-ljubezen.Res,žalostno.

21. nov 2013 17:02

frina in lucka52-enkratni sta.

21. nov 2013 18:31

andreja m:

21. nov 2013 18:48

Meni pa je še vedno malo čudno omenjanje "skromnega darila, v vrednosti okoli 10 eur".... Pravzaprav smo lahko zelo srečni vsi, ki nam ta vrednost res predstavlja "skromen znesek". Kaj pa tisti, ki morajo za ta znesek nahraniti celo družino, pa ne za en obrok, ampak morda cel teden? Kako bo kupila skromno darilo svojemu otroku ali otrokovemu sošolcu? Kakšna sporočila dajemo s tem našim otrokom?

Skromnost se ne meri samo z denarjem. Nekoč sem imela fanta, ki se mu zdelo, da darilo super že samo zato, ker je bilo drago. Ni bilo pomembno, ali je meni bilo všeč ali pa koristno. Tako je pač bil naučen. Hkrati pa se je kot otrok razveselil na roke narejene knjižice darilnih bonov. Ker se za njegovo darilo še nikoli ni noben potrudil.

Ali pa, prosto po reklami:

super aktualna igrača, ki se je otrok naveliča po 3 dneh: xxxx eur

navdušenje ob risanju v nov (navaden) zvezek: neprecenljivo