3. mar 2011 10:20
Dosti sem razmišljala o reku, da obleka naredi človeka. Meni je veliko lepše pogledati lepo urejeno osebo, kot nekoga v zlizanih kavbojkah ipd. Človek, ki je navzven urejen, nehote da občutek, da je tudi sicer zaupanja vredna oseba. Ima odnos do tebe kot sogovornika in do tega kar dela. Ni mu treba biti v najdražjih štofih, v vrtoglavih petah in s pol kile farbe na obrazu. Urejen, čist, da kar dehti, obleka, v kateri se ravno ne valja popoldne po kavču, dopoldne pa gre na pomemben sestanek. Tudi na poroko ali na pogreb običajno gremo v drugačnih oblačilih kot smo doma. Pa na rojstne dneve, v gledališče in na vaško veselico. Sami ljudje smo si nekako postavili pravila, kako in kaj. Nekateri jih pač ne priznavajo, tudi ok. Pa nič. Če se dobro počutijo tako, prav. Ampak v primeru, če bi bila jaz lastnica podjetja, bi postavila pravila oblačenja in obnašanja, če bi videla, da oseba sama tega ne uvidi. Človek je lahko velik strokovnjak in mu oblačenje res nič ne pomeni. V tem primeru moraš malo korigirat, če preveč izstopa iz sredine in "kvari" povprečje.
P.S. Tale pilot iz Vanjine zgodbe mi je dal misliti. Njegov "trebušček" pove, da je rad komot, da rad kaj dobrega popije in poje. In si to privošči v prostem času. Najbrž mu pa na misel ne pride, da bi prišel tak na letalo. Oz. mu tudi ne more priti na misel. Tako bi moralo biti po moje tudi sicer v poslovnem svetu.
To je moje skromno mnenje.
naor