Oblačilni report za jesen-zimo 10-11

2. mar 2011 11:57

Andreja, kako se pa da nekaj na papirju (pa ni duplerica) nevsiljivo na doseg moških oči - a potem to opazijo?

Vendelina jr.

2. mar 2011 12:26

Naj vsak pri sebi premisli in naj se opazuje (atic, tale vprašanja naslovi na svoje sodelavce) - kako zbrano v službi poslušamo nekoga, ki v nekem džinsu/žametu in puloverju nekaj razlaga in kako tistega v suknjiču?

Premislila. Dejansko mi je popolnoma vseeno, kaj ima govorec oblečeno. Skoncentriram se na povedano in samo od tega je odvisno, kako zbrano ga bom poslušala še naprej. Obleka pri meni dejansko ne vpliva na zbranost pri poslušanju.

 

Ali si predstavljamo, da bi naš nadrejeni od ponedeljka do petka hodil v džins+pulover opravi in bi ga obravnali kot poslovno avtoriteto?

Seveda. Obleka pri meni ne vpliva na to, koga obravnavam kot poslovno avtoriteto.

 

Ali se pustite prepričati zunanjemu ponudniku, ki vas prepričuje, da sklenete pogodbo z njimi in vas ta prepričuje v spranem džinsu in ostalih kežual izvedbah?

Da, če mi ponudba ustreza. Za sklepanje pogodb so potrebna vse kaj drugačna dejstva od tistega, kaj ima ponudnik oblečeno.

 

Oziroma, če vidite človeka v kavobjkah in puloverju - kakšna je vaša prva asociacija?

Pogledam obraz. Če je nasmejan in dobrovoljen, mi polepša dan. Kavbojk in puloverja ne opazim.

 

A mislite, da je človek v tej opravi v službi?

Seveda, zakaj pa ne.

 

In če je, a je vaša prva asociacija, da spada pod srednji menedžment?

Ne. Še vedno mi je zanimiv obraz in mi je popolnoma vseeno, v kateri menedžment spada in kaj ima oblečeno.

 

Ergo?

Preveč časa imam in se mi ravno ljubi. Očitno sem izjema, ki potrjuje pravilo, da z obleko delamo vtis na druge.

sara

2. mar 2011 12:32

Sara, si pač v manjšini. Ali pa v zanikanju.

Saj ni nič hudo narobe z obojim. Do trenutka, ko izveš, da je tvoja prezenca sesula možen posel.

Vendelina jr.

2. mar 2011 12:37

Sara, ti pa verjetno v poslovnem svetu prav visoko nisi, kaj? Sicer se s tabo povsem strinjam - pri ljudeh ki jih poznam, običajno niti ne opazim obleke. Se je zgodilo, da so me kasneje vprašali po obleki kakšne osebe, pa se nisem spomnila kaj je imela oblečeno. Je pa moj mož imel hecne situacije, ko je hodil naokoli s šefom, tipom z nasmejanim obrazom in kavbojkami na riti - kamorkoli sta prišla, povsod so se obračali na mojega moža, mu odpirali vrata in ponujali fotelj. Je bil pač oblečen v hlače in srajco s kravato. Čez čas so sicer ugotovili kdo bo na papirje dal podpis, a vedno z nejevero. V poslovnem svetu pa nimaš vedno dovolj časa, da bi ljudje spoznali tvojo krasno notranjost. Je treba kar "od prve" udarit z vsem kar premoreš. Lisa

2. mar 2011 13:00

Je pa moj mož imel hecne situacije, ko je hodil naokoli s šefom, tipom z nasmejanim obrazom in kavbojkami na riti - kamorkoli sta prišla, povsod so se obračali na mojega moža, mu odpirali vrata in ponujali fotelj.

 

Evo, tu jaz pogrnem na celi črti, ker bi mi bilo čisto vseeno, kako je kdo napravljen in bi obema ponudila fotelj ...

Ves point mojega pisanja je bil v tem, da ja, se strinjam, na večino ljudi delaš vtis z obleko ...  na vse pa vendarle ne. In tega se je dobro zavedati.

 

Pa ko sem ravno pri besedi. Atic, če že imaš željo modno ozavestiti del ljudi v svojem podjetju in vplivati na spremembo njihovega oblačenja, si kaj razmišljala, če je to res na mestu? In v tvoji domeni?

sara

Sporočilo je spremenil(a) sara.vidmar dne 02. 2011 13:01

3. mar 2011 1:18

Mnenja sem, da je še kako zelo pomembno, kakšen vtis daš z obleko v poslovnem svetu.

 

Tole se mi je zgodilo nedavno: Prvič srečam nekega moževega znanca, bilo je na precej vroč poletni dan, tip je imel oblečene obupne krate hlače z žepi na hlačnicah, obupno preveliko polo majico in pivovski trebuh (sem skoraj napisala trebušček, pa je bil kar oreng trebuh). V glavnem, prav fino se je bilo pogovarjat z njim... Nakar mi moj dragi ni pošepne, da ta možakar (bi rekla, da ima tam enih 55 let), vozi Jumbo Jet na relaciji USA - Beijing.

Nakar sem seveda pripomnila, da letalske firme že vedo, zakaj imajo posadke v uniformah. Če bi ga videla takole kažual oblečenega maširati proti pilotski kabini, bi verjetno na hitro zapustila letalo. Pilotska uniforma mu da izgled kompetentnosti. Poleg tega se mora razlikovati od potnikov. Kako bi ga sicer drugače na prvo žogo razpoznali in tudi resno jemali, če bi se karkoli zgodilo, da bi moral delati mir po kabini?

 

 

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 03. 2011 05:03

3. mar 2011 10:20

Dosti sem razmišljala o reku, da obleka naredi človeka. Meni je veliko lepše pogledati lepo urejeno osebo, kot nekoga v zlizanih kavbojkah ipd. Človek, ki je navzven urejen, nehote da občutek, da je tudi sicer zaupanja vredna oseba. Ima odnos do tebe kot sogovornika in do tega kar dela. Ni mu treba biti v najdražjih štofih, v vrtoglavih petah in s pol kile farbe na obrazu. Urejen, čist, da kar dehti, obleka, v kateri se ravno ne valja popoldne po kavču, dopoldne pa gre na pomemben sestanek. Tudi na poroko ali na pogreb običajno gremo v drugačnih oblačilih kot smo doma. Pa na rojstne dneve, v gledališče in na vaško veselico. Sami ljudje smo si nekako postavili pravila, kako in kaj. Nekateri jih pač ne priznavajo, tudi ok. Pa nič. Če se dobro počutijo tako, prav. Ampak v primeru, če bi bila jaz lastnica podjetja, bi postavila pravila oblačenja in obnašanja, če bi videla, da oseba sama tega ne uvidi. Človek je lahko velik strokovnjak in mu oblačenje res nič ne pomeni. V tem primeru moraš malo korigirat, če preveč izstopa iz sredine in "kvari" povprečje.

P.S. Tale pilot iz Vanjine zgodbe mi je dal misliti. Njegov "trebušček" pove, da je rad komot, da rad kaj dobrega popije in poje. In si to privošči v prostem času. Najbrž mu pa na misel ne pride, da bi prišel tak na letalo. Oz. mu tudi ne more priti na misel. Tako bi moralo biti po moje tudi sicer v poslovnem svetu.

To je moje skromno mnenje.

 

naor

3. mar 2011 11:29

Vandelina,hvala za vse,nasvete glede mode, oblačenja in ostalih nasvetov, mislim da je danes moda tako široka,da se res za vsakega nekaj najde,zbodla pa me izjava o "vaškem frizeraju"mislim da je bila zelo nekorektna in izven konteksa ,namreč,tudi jaz imam vaški frizeraj in moje stranke so večina zadovoljne,prihajajo tudi iz prestolnice,ker sem oddaljena samo 15 km,imam primerne cene ,kvalitetne izdelke in strokovno potkovane usluge,tako da govoritina na pamet o kvliteti frizerajev na vasi ali v mestu je popolnoma neukusno in ni v modi pa še veliko veselja z nasveti repica

3. mar 2011 19:03

Repica, ruralnost je stvar mentalnega stanja in ne geografije. Razumela?

Vendelina jr.

5. mar 2011 14:49

dooobra!!! 

www.mojalbum.com/naredilaana