Oblačilni report za jesen-zimo 10-11

23. sep 2010 13:24

Vendy, zgoraj opisano je pa že skoraj grozljivo: GArderobo čistim že ta drugi dan in danes končujem s tem opravilom. Bolj za to, da pobrišem prah in da zmečem v smeti preveč poošene mikice in da posortiram. Pa vse sprobam, prečekiram, v glavnem, obupno sem počasna pri tem delu.

Pri vsem tem žalostno ugotovim, da pod nujno rabim "mušketiraste" škornje (ampak zelo dekliške). In zdaj čakam, da pade s teh 36 stopinj na kaj boj normalnega , da jih bom lahko končno obula.

Pred leti mi je padlo v glavo, da bo izgledalo bolj organizirano, če bo vse viselo na enakih obešalnikih. Ko so bili končno vsi zamenjani, sem ugotovila, da se je investicija res izplačala.

23. sep 2010 13:25

Punci, po moje bi bili pa začudeni - ker pri takih selekcijah se vedno najde kaj uporabnega, pa smo na tisti kos že malo pozabile.

27. sep 2010 10:40

Vendelina jr.,

kar se mene tiče, so tvoji nasveti zlata vredni. Za elaphus in Blanchy: ko sem se jaz lotila temeljitega pregleda omare, sem oblačila vnovič oprala, uredila in zlikala. Moram reči, da sem nekatere kose odkrila tako rekoč na novo. Iz uporabnih oblačil sem si naredila nekaj različnih kombinacij, ki jih zdaj s pridom uporabljam. Najprej sem želela kombinacije sestaviti tako, da bo šlo vse z vsem, pristala pa na tem, da gre večina z večino.  Ampak sem kljub vsemu zelo zadovoljna.

Moje mnenje je, da prezenco naredita oblačilna baza + vedenje, samo eno ne zadostuje. Zato imam vprašanje: zelo me zanima, Vendelina jr., kaj po tvojem naredi žensko ŽENSKO? Ali če obrnem: kaj je tisto, česar si prava dama ne sme dovoliti (mislim, da si enkrat malo za hec, malo za res zapisala, da prava lady nikoli ne je junk fooda). Moje vprašanje leti na namige v tem smislu, ne na samoumevnosti kot so osebna higiena in osnovna urejenost. Hvala 

Košuta

27. sep 2010 11:16

What makes a woman a real woman?

Včeraj popoldne je bil na HTV1 posnetek koncerta Tereze Kesovije. Gospa je obhajala svoj rojstni dan 76 rojstni dan in 50 let kariere.  V otroštvu sem se seveda totalno zmrdovala nad njo in njenimi pesmimi. V puberteti še bolj. Ampak njeni outfiti so me pa vedno navduševali

In so leta tekla. Tereza je že napovedala, da ne bo več pela, zgradila je hišo v Cavtatu, ki je potem v vojni 1991 zgorela, imela je n vzponov in n žalostnih trenutkov, leta so tekla naprej, Tereza še kar poje in upam, da bo še dolgo. Saj njene pesmi še sedaj niso moj prvi izbor. Ampak to, kako ona v vsako noto daje čisto vse, kako vsako pesem zapoje tako, kot da jo poje zadnjič (ker da ne bo več druge prilike), kako svojo dušo daje na pladnju publiki in ji potem oni jedo iz roke.....to je tisto, kar naredi žensko v resnično lady. Terezi jedo iz roke, ker ne blefira. Leta nimajo s tem čisto nič. Oziroma imajo, narava ima eno posebno milost za ljudi, ki ne blefirajo - z leti postajajo bolj seksi. Bleferji pa vedno bolj grdi.

In če pogledamo okoli sebe - koga od ljudi iz našega vsakodnevnika pa občudujemo, cenimo, od koga se želimo česa naučiti - od tistih, ki ne blefirajo. A ima kdo od vas vzor v bleferju? No, vidite. 

Oziroma, človek (ker velja za oba spola) postane opazen, zanimiv, pravi takrat, ko neha blefirati in ko neha obupno skrivati vse svoje negotovosti. In namesto tega raje pove, da je v določenih elementih  negotov. Premik se mora najprej zgoditi v glavi. Oblačila so zgolj za to, da se ta premik poudari.  Čeprav včasih tudi pri kakšnem makeoverju ljudje začnejo sebe drugače dojemati in jih potem tako percipira tudi okolica.  

Je pa res, da je za premik v glavi potrebno veliko poguma in je masa ljudi, ki za pomanjkanje poguma krivijo ravno svoj ne najboljši videz. Poskušajo iz tega delati neke vrste joke (Michel Houellebecq je iz tega naredil kar dober roman - Osnovni delci) . Meni je škoda, da ljudje to počnejo. Škoda vlaganja energije v sesuvanje samega sebe.

Glede junk food-a: Kdor ima kaj spoštovanja do sebe in bo imel poleg tega še kaj drugega na izbiro - ta pri zdravi pameti verjetno ne bo vstopil v junk-food lokal za to, da bi se tam redno prehranjeval (pa ni treba gledati filma Supersize Me).

27. sep 2010 12:01

Košuta, že davno sem slišala, da prava dama ne teče za avtobusom!

27. sep 2010 22:54

Hehe, odvisno. Če bo naslednji čez 10 minut, potem ne. Če pa čez 3 ure (ali pa tisti dan sploh ne več), potem pa.

28. sep 2010 8:57

28. sep 2010 10:07

Če v naslednjih dveh urah ne bi našla nobenega spodobnega prevoza....me naj kar vesolje posrka vase

28. sep 2010 10:16

Hahaha, potem bi pa tile hribi tu naokrog bili že čisto prazni, ker bi vse posrkalo vesolje. V mestih je drugače, imaš konec koncev taksi.

Ampak verjeli ali ne, so kraji v Sloveniji, kjer taksijev ni in kjer srečaš avtobus le parkrat na dan. Zadnjega okrog treh popoldan ...

28. sep 2010 10:42

Okej, ukapirala sem to, kam gre ta misel o avtobusu

Čeprav, vsako stvar lahko razumemo kot izziv ali pa kot nadlogo. Sama se zanašam na to, da se vedno da najti koga, s katerim se čisto lepo zmeniš in ti potem pomaga in na koncu imamo vsi dober občutek.

S tem pristopom mi je uspelo prepričati upravljalca garaže, da je dvignil rampo, čeprav sem izgubila parkirni listek in mi ni zaračunal izgube tega listka.. Pa gospoda s traktorjem, da je potegnil avto iz plitvega blatnega jarka, pa prebivalce evropskih mest, da so v predgarminski časih kazali pot in smo vozili za njimi...in še masa je podobnih dogodkov, ki malo zaustavijo predvideni tok dogodko, ampak če se človek dobro postavi, se lahko vse skupaj razvije v čisto zabavno izkušnjo. Sama na situacije v stilu "zamudila sem avtobus" gledam kot na možnost, da pride mimo kakšna drugačna rešitev in jo pričakujem z velikim zanimanjem . In zato je do sedaj vedno tudi precej hitro prišla. Pa nisem bila v vsaki taki situaciji v tako brezhibni opravi, da bi ljudje od tega že padali dol.