3. avg 2010 20:21
Že nekajkrat sem bila žrtev kaznivih dejanj: na domače dvorišče me je prišel v družbi dveh mojih sorodnic pretepst en kreten, ki me je naslednji dan skušal kar štirikart povoziti na parkirišču pred velikom trgovskim centrom. Vljudno sem mu dopovedovala, da pri nas ni zaželen in medtem, ko me je butal ob planek, ker se ni strinjal, da obiskujem njegove straše, je mama poklicala policijo, prišla na dvorišče in mu pripeljala gormozansko zaušnico. Bilo je v nedeljo zvečer, publika je gledala, trije pijani tipi na eno bejbo pa niso bili dovolj, da bi kdo posredoval, čeprav je med nami več kot dober dan.
Pet dni zapored nisem zatisnila očesa, peti dan sem obiskala njegove starše in povedala, kaj se je zgodilo, isti večer sem končno zaspala. Naslednji dan sem pričela neutolažljivo jokati kar sredi ceste in se mi je to dogajalo še nekaj dni.
Postavljalo se mi je vprašanje, ali res nisem varna niti doma. Sledilo je nekaj mesecev, ki sem jih prebrodila v pogovorih s psihologinjo in prijatelji, ki so bili razumevajoči. Eden od policistov, ki je prišel na intervencijo, ko se je banda že pobrala, je bil sin moje sošolke in se je res potrudil. Mami je spregledal klofuto, ker bi jo sicer moral prijaviti zaradi nasilja. Policija ni pobrala posnetkov, na katerih je bilo videti manevre bedaka, ki me je v maniri ameriških filmov skušal podreti z avtom, ko sem prečkala parkirišče. Za kamero sem vedela. Tožilka je napisala, da bi lahko šla v trgovino kako drugače kot preko parkinga ( mogoče s helikopterjem) in da tip, ki me je prejšnji dan pretepal na domačem dvorišču, ni imel motiva. Je mar treba povedati, na koga sem bila bolj jezna ?
Nasilje je največji problem, ko se zgodi na varnih tleh, ker omaja privid varnosti. Domače ognjišče je oskrunjeno.
Pred časom mi je prijateljica pripovedovala, da je stopila v hišo, ki jo je pospravila in v kateri so zalotili nečaka lastnika, ki so ga prejšnji dan odpeljali v bolnišnico in se je v hiši zadrževal več kot uro. Tip je na sodišču v drugi zadevi izjemno dobro pokazal, kako je bilo vlomljeno, da je moral predstavo ponoviti.
Ni dvoma, kdo je vlomil, pred nekaj dnevi pa smo ugotovili, da je policija priredila podatke, izgubila fotografije in sedaj išče neznanega storilca, ki je imel vse: motiv, način, čas in ne zna povedati, zakaj policije ni poklical.
Pri vlomu so bila razbita stekla, čez mesec dni pa so ta razbita stekla pripisali moji prijateljici, ki onemogočili obrambo in ovadbo zaradi poškodvanja tuje stvari predali sodišču.
Hiša, za katero skrbi je oskrunjena, storilec je vlomil še dvakrat, pa ni bil nikoli v postopku, ker policija v dogovoru s CSD ni dovolila postopka, tako piše CSD policiji.
Razumem, da ljudje vlamljejo, kradejo in lažejo, ne razumem pa ravnanja policije, tožilstva in včasih sodišča. Kdo nas torej varuje ? Meni je to največji problem, zato velikokrat razumem, da je silobran, recimo temu tako, edin odvod jeze, razočaranja, ki nas doleti.
Vsi, ki so bili žrtev vloma govorijo popolnoma isto.Jaz sem zato, da poiščeš strokovno pomoč, to namreč ne pomeni, da si zmešan, amapak odgovoren do sebe. Čas namreč teh ran ( meni se je to zgodilo 3.7.2005), ne celi.
Mogoče še to: imam popisana in fotografirane vse stvari, ki jih je vredno ukrasti in vpraskane oznake. Nakit imam skrit in tudi fotografiran. Imamo tudi sosedsko stražo in se medsebojno nadzorujemo, Na vasi je to res drugače.
F r i n a