20. jul 2010 8:34
Daisy4, moj topli nasvet gre takole (prosto citiram svojo babico, ki je to povedala moji zaščitniški materi, ko sem bila stara 14 let in sem šla prvič sama v Anglijo, na obisk k teti):
Kar si naredila v vzgoji v smislu, da si naučila otroka, da skrbi za svoje stvari in ne izgublja dokumentov, da zna poiskati ta pravo tablo z napisi, da se ravno ne zapleta v pogovore s čisto vsemi, da zna poiskati ta pravi šalter itd itd....to si ŽE naredila. Oziroma, za to si ŽE imela čas, kar je nastalo, je nastalo. Sedaj se NE popravlja in NE dopoljnjue.
Saj imaš čisto lepo materinsko pravico, da te je strah in da bi rada skrbela za otroka, samo otrok (tale tvoj je pa itak polnoleten in to pomeni, da ga pravni red prepoznava kot osebo, ki ima nekaj odgovornosti že v sebi) sedaj ne potrebuje protektivne mame, temveč mamo, ki mu zaupa. Oziroma, ki vsaj NE kaže, da ne zaupa.
In konec koncev, fant gre na obisk k sorodnikom. Ergo, gre k znanim ljudem, ki ga bodo opozorili na to, kaj je pametno in kaj ni, kako se varujejo kartice, kako se ne hodi z odprtim rukzakom po ulici (če bo ravno to potrebno dodatno opozoriti). Skratka, gre k ljudem, ki jih poznate in ki poznajo deželo.
Ne rečem, če bi fant lepega dne rekel, "mami, jaz grem pa malo v Latinsko Ameriko, pa še ne vem čisto kam..." (pred tem bi bil pa njegov edini donesek to, da ne fali lokalnega avtobusa)....potem bi bilo smiselno, da človek zažene vse varnostne sisteme. Ampak v tvojem primeru ni tako. In še nekaj: TISTI, ki gre v tujo deželo, TISTI mora znati poiskati informacije o vizah, odpiraljnih časih, menjalnicah, transportni logistiki....itd. A greš ti? Iz napisanega sem razbrala, da gre sin, ergo pusti mu no malo prostora, da sem zbere informacije (in ne ga kontrolirati in izvajati štihprobe, ker TO res ne pomaga) in ko bo zbral informacije, naj lepo pove, prišel na prvo letališče, kako se bo čekiral, kaj bo dal v prtljago, kje bo presedal, kje bo dobil boarding pass na transferu, v kateri denarnici bodo evroti, v kateri dolarji itd itd. pa bo tudi sam povedal, katera doba v letu bo v septembru takrat (Venezuela pozna dve obodbji - suho in deževno) in kakšna oblačila bo nesel s sabo za tja in za čakanje na letališču. Pa bo tudi sam povedal, koliko bo zapravil, kako bo komuniciral z vami (skype, gmail, fejs...) Tako se v resnici človek nauči samostojnosti in odgovornosti. Zakaj za vraga bi bil pa človek kaj naredil, če bo itak na koncu vse do ustec prinesla preveč skrbna mati....?
Ti pa medtem, namesto, da razmišljaš o "tisti ekzotični deželi, ki je takooo nevarna", raje poišči kakšno literaturo o Venezueli (je precej lepa dežela) in razmišljaj o lepih krajih, ki jih bo videl sin in kako bo fino, ko bo prišel nazaj in bo pripovedoval o tem, kaj je videl.
Sicer je pa tako, da kdor je stakljiv za nezgode vseh vrst, tak to lastnost pokaže že doma. Eni ljudje imajo pač to nesrečo, da sem jim stalno dogajajo izgube denarnic, izvini gležnjev, urezi na rokah, pa več stvari sem jim polije in sfiži....In je čisto vseeno, ali je to Duplek, Podutik ali pa Caracas.
Que tu hijo disfrute su visita a Venezuela
Vendelina jr.