Pot na morje

7. jul 2010 11:17

Se pravi imamo celo leto en sam velik dopust? :)

7. jul 2010 11:31

Jaz vsekakor.

nola

Sporočilo je spremenil(a) nola dne 07. 2010 11:35

7. jul 2010 12:01

Kakšna pa je kaj pot do srednje oz. južne dalmacije preko Bosne? Letos bomo izjemoma potovali v soboto, drugače si za pot vedno izberemo sredino tedna. Namreč po AC mi je že resnično dosadno. Po Michelinu je časovno po AC in preko BiH tu nikje. Se pa iz nekih drugih časov, tako v megli spomnim, da je pot precej adrenalinska v smislu prepadov ob Neretvi in slabih cest. Mogoče pa sem kaj zamešal? lp Vlado

7. jul 2010 13:08

Vlado, tehnično gre takole (navajma po spominu, ker se mi ne da iskati po karti): Greš po stari cesti Karlovac-Slunj-Plitvice in pred Plitvicami zaviješ levo na Bihač in potem lahko pičiš po avnojski cesti (je malo razrita, hitreje kot 60 ne gre, čeprav se tam vozijo tudi hitreje in s tem ogrožajo vse živo) do Jajca in potem od tam preko enega-kraja-ki-ga-imam-na-jeziku-imena-se-pa-vseeno-ne spominm na Prozor (noćas mora pasti) in od tam na Mostar in od tam znaš valda priti do Dalmacije. Tale pot ti vzame en dan v vsakem primeru, če imaš majhne otroke še več. Če štartaš iz MS...prideš v soboto s tem tempom do Jajca, naslednji dan pa nadaljuješ. Je tudi varianta, da iz Jajca pelješ do Sarajeva in od tam na Mostar (je malo okoli, vidiš pa več) Potem je varianta , da pičiš do Banjaluke in čez Doboj do Sarajeva. Ali pa da pičiš do Sl. Broda, čez na Brčko in Tuzlo, iz Tule do Sarajeva (s tem, da je od Tuzle do Sarajeva taka cesta, ki zelo spominja na cesto čez naše Gorjance in tisti, ki sedijo zadaj, bodo imeli vsaj zelo dober razlog za bruhanje Aja, iz Sarajeva lahko zaviješ v smeri Pale, greš čez Igman (koreknta cesta) in do Goražda in Foče (samo da eni zdaj temu kraju rečejo Srbinje) potem dol Bileče in Trebinja (vmes je še Tjentište, se vseeno splača pogledati, kaj je od spomenika ostalo) in potem padeš dol v Dubrovnik. Te pa opozarjam, da je v BiH vozni park tak: ali so zelo dobri in novi avtomobili ali pa taki, ki po nobeni komibnaciji ne bi smeli voziti, pa še kar vozijo. Pa sekanja ovinkov je kar veliko med domačimi šoferji. Moji sarajevski frendi pravijo, da je to en post-vojni-šoferski-nihilizem, vrag si ga vedi. V vsakem primeru ti tele poti vzamejo dan in pol. Vendelina jr.

7. jul 2010 13:28

No, eno pripombo bom pa le imela. Primerjati pot nekoga, ki je sam v avtu, s potovanjem družine z majhnimi otroki se pa res ne da. Če imam v avtu majhne otroke, izberem varianto "ob treh zjutraj", če sem v avtu sama pa tako, kot mi je takrat po duši. 

In konec koncev, vsak naj potuje, kot je njemu povšeči. In, kar je meni še bolj bistveno, vsak naj pusti drugim, da potujejo po njihovo. Ker oni drugi ne potujejo slabše, boljše, kakorkoli že, potujejo pač drugače.