Nemčija

20. jul 2010 17:28

japaja je napisal/a:

In tupperver se piše taperver ali pa Tupperware. Seveda lahko tudi tupperver, tupiver, var za tupe.... Pri nas v LJ je šla soparna fronta že mim in imamo zdaj znosno vreme. Lep dan želim še naprej japaja

 

O, hvala za opozorilo in popravek.

Bom vedela, če mi kdaj pride pod prste, s čem imam opravka.

Tu imamo zopet neznosno vreme, se sprašujem čemu tako zelo čakamo poletje.

A je kakšna z Babnega Polja ali okolice, ki bi za kakšen teden zamenjala prebivališče z mano?

nola

21. jul 2010 8:34

Okusi so pa res različni. Jaz v Nemčiji niti enkrat nisem jedla odlično, vse je bilo tako nekako ... Pač ne maram težke hrane s cmoki, pohanci in ostalimi zrezki. Zato sem zavila v nekaj italijanskih restavracij (lastniki vsi preverjeno pravi Italijani). Tudi tu sem doživela pravo razočaranje - pica iz električne peči (kar je za mene smrtni greh, če si v pravi piceriji), debelo testo, suhe salame na pici, namesto šunke - nič od prave pice. Testenine razkuhane, izbor solat slab ... Skratka, po 1 tednu kulinaričnega raiziskovanja sem bila resnično vesela, da sem spet doma. Na splošno sem zadovoljna s slovensko ponudbo, vendar moraš vedeti kam zaviti. V neki "wannabe" gostilni, ki je bila pred 2 mesecema še domača gostilna,potem pa se je lastnik odločil, da bo delal še pice, ker je to bolj donosno, res ne morete biti zadovoljni. Če pa greste nekam, kjer že na prvi pogled vidiš, da imajo profesionalen odnos, da ne smrdi povsod po starem olju in kjer ni nujno drago, boste zagotovo zadovoljni. Mislim, da imamo v Sloveniji v večini dobre restavracije in to potrjujejo tudi tujci, s katerim imam veliko opravka. Še enkrat poudarjam, to ne velja samo za restavracije višjega cenovnega razreda, ampak za čisto običajne restavracije. Gigi_84

21. jul 2010 8:55

Nola sem iz Babnega Polja, pa ti povem, da je bilo tudi tam zelo vroče (Dušana, ki ga tako kažejo po televiziji pa morate jemati z rezervo), res pa je da so jutra in večeri prav prijetno sveži. Saj bo kmalu ohladilo in se bomo zopet pritoževali, da je mraz. Nikakor ni prav. reza

21. jul 2010 12:05

Joj Terezija, pa je šla še ena iluzija.

Vsako leto, ko se začne zaresna vročina, si rečem: še dve stopinji več, pa dam klubuk na glavo in se odpravim v Babno Polje.

No, zdaj bom pa morala kar potrpeti in kot kakšen nasedli kit čakati ohladitve.

Ki mi seveda tudi ne bodo všeč in se bom pritoževala in iskala koga iz Palerma ali okolice, ki bi mu bilo ljubo zmerno podnebje in bi bil pripravljen na krajšo zamenjavo bivališč.

Saj nasploh mi je vreme kar všeč in z veseljem pričakujem tako vroče poletje kot bridke zime, pa veter in dež imam tudi rada (razen juga), ampak se pa precej ponavlja, se ti ne zdi?

 

 

nola

4. avg 2010 14:01

No ko je bila že tako vroča debata na temo Nemčije, naj še jaz pristavim svoj lonček, ker smo se tudi v nedeljo po enajstih mučnih urah pricijazili od tam. Po morskem dopustu na Tasosu je konec tedna padla ideja - gremo še za par dni v Nemčijo, ogledat si dva res zanimiva muzeja med Stuttgartom in Franfurtom, pa na obisk k dobremu prijatelju, ki nas je že dolgo vabil. Rečeno storjeno - v sredo zjutraj smo naložili dunajce v hladilno torbo, torbo in naše od vožnje v Grčijo utrjene zadnjice pa v avto in smo šli. Nekje okrog enih smo prispeli do prvega cilja, tehničnega muzeja v Speyerju. Vstopnina razumna, notri pa ni da ni. Meni munchenski muzej ni preveč sedel, ta je pa precej drugačen, lahko zlezeš V letala in se iz njih spustiš po rostrfrej toboganu, lahko zlezeš v pravo nemško vojaško podmornico, v Boinga 737 (ali je 747??), v ladjo, lahko si ogledaš predstave v 3D kinu (za mastno doplačilo, ki smo ga mi spustili), zunaj je veliko igral.. Edino kar je malce moteče je to, da je večina pojasnil v nemščini, le manjši del ima angleške pripise. Kulinarike ni za omenjat, smo jedli pomfri in kavo, ker klobas nihče od nas ne mara. Edino kava z mlekom je bila zelo dobra, dobiš skoraj 3 dcl kozarec. Prespali smo potem v 100 km oddaljenem Frankfurtu, kjer nas je pričakal z večerjo naš prijatelj (mmmm polnjeni lignji s pršutom), potem pa smo omagani kmalu zaspali. Naslednji dan nas je po domačem zajtrku (ja žemlje in pecivo imajo Nemci odlično in ne pretirano drago) čakal še v bistvu zelo podoben muzej v Sinsheimu, ki je pravzaprav sestrski muzej prej omenjenega, le da tu lahko zlezeš v Concorda, Tupoljeva, DC 3 in vidiš celo menažerijo iz in izpred druge svetovne vojne, tudi originalni Hitlerjev oklepni kabriolet (ja oksimoron je ja, ampak je res tam).. Jedli smo v bližnjem Burger Kingu (želja najmlajše članice odprave, ki obožuje onion ringse), a smo si bili edini, da je še slabši od McD ja in resnično samo za filat luknjo v želodcu. Doma nam je naš gostitelj pripravil krasno solato z rukolo, feto in balzamičnim prelivom ter zapečene školjke v pečici. Petek je bil dan za Frankfurt, ker smo spali blizu centra smo se odpravili kar peš, staro jedro prehodiš v pol ure, končali smo v njihovem Palmgartnu - neke vrste mini arboretum. Jedli smo na štantu nasproti stare opere, pač neki junk food, nič posebnega. Na obali Majne so pripravljali neke vrste semenj - v glavnem stojnice s hrano in pijačo ter luna park, tako da smo se vrnili še zvečer. Poizkusili njihov znani jabolčnik in pivo, se fajn nagužvali, občudovali izvirnost ponudbe na stojnicah s hrano, a jedli nismo. Je naš gostitelj predobro skuhal prej. V soboto smo šli na izlet v Heidelberg, ki je zelo lepo staro mesto z mogočnim gradom, do katerega zlezeš po 350 stopnicah ali pa po cesti. Turistov nebroj, kaj takega že dolgo nisem videla, ogromno tudi Japoncev in na sploh tujcev. No tam smo jedli potem na glavni ulici v tajski restavraciji (firbec pač), plačali za 5 predjedi, 5 glavnih jedi in pijačo 65 evrov, kar se nam glede na lokacijo ni zdelo pretirano. Bilo je pa preveč in v bistvu nič posebnega. TAko, da videli smo sicer zelo veliko a bolj malo nemške kulinarike. Da pa se jesti precej poceni (recimo okrog 10 E po glavi ) a je treba pogledat kam se usedeš, ker te lahko dobro ožamejo. Prijatelj ki živi gor že nekaj let pravi, da mu je njihova hrana še vedno ne sede, zato le redko zahaja v gostilne, razen ko mora poslovno, nam je bilo pa tudi prav. Kar se pa tiče ljudi - F. je dejansko multikulturen, v njem živi ravno tako malo Nemcev kot v Londonu Angležev. Vidiš pa vse, od rut, burk, sarijev... no edino tistih pakistanskih turbanov ni bilo videt, čeprav nas je domov peljal s taksijem ravno Pakistanec. Nemce prepoznaš takoj - Vendi bi dobila rahlo bledico na obraz a ni kaj pomagat - bundesliga frizure in jager look so še vedno in. Pa plastični sandali in beli štumfi, gor pa šuška kratke hlače in reklamna majica. Med mladimi puncami tiste (meni osebno oooogabne) sandale ki zgledajo kot oskubljen gležnjar, pajkice nategnjene čez špehek, ozke majice, skrepani lasje... res lepa dekleta so bile evidentno tujega rodu. Čez dan polno pingvinov, a so vseeno bolj pisani kot tisti v Londonu, imajo vsaj barvaste kravate. Evo toliko na hitro in kratko, kakor je tudi bilo. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

4. avg 2010 15:35

Tinca, vidim, da si se imela fino, that's the spirit. Sem se pa že napudrala s terakoto Vendelina jr.

5. avg 2010 9:29

Tinca, a s tistimi oskubljenimi gležnarji misliš misliš gladiatorke? No, meni so pa zelo všeč, res.Me zanima, kaj meni o njih Vendy? naor

5. avg 2010 9:46

Naor, o gladiatorkah sem svoje dni že zložila en esej, povzetek gre takole: čevelj s paščki okoli gležnja in čez, to je za dame z višino nad 170 cm, nižjim paščki optično razrežejo nogo in jo tako skrajšajo. Druga stvar je, da gladiatorke odsvetujem damam, ki imajo široke gležnje, ne glede na to, koliko so visoke. Oziroma, kakršnikoli čevlji s paščki okoli gležnja in nad gležnjem pridejo v poštev v primeru, ko dama lahko s svojim sredincem in palcem sklene svoj gleženj, v nasprtonem primeru pa to obuvalo ne dela kakšne silne usluge nogi. In je potem res oskubljen gležnar. Glede gležnarjev v prihodnji oblačilno-podnebni sezoni bomo spet nekaj rekle (to temo smo sicer obdelovale že v lasnki zimski oblačilk) pri kombinaciji jesensko-zimskih oblačil z gležnarji pa vsem, dokler ne pridejo do master-level znanja v oblačenu, da imajo nogavice in gležnarje v enaki barvi, drugače so zelo blizu obuvalno-oblačilnega dizastra. Vendelina jr.

5. avg 2010 9:56

Hmnja meni so gladiatorke bolj tisti pasasti sandali oz narejeni iz trakcev, ki so jih nosile vse možne dive na prireditvah po svetu- tudi te mi niso pretirano všeč. Te zadeve so pa na pogled od spredaj kot običajen sandal ali natikač potem imajo pa okrog gležnja še kar en kos usnja, velurja ali pač tekstila v isti barv, mogoče še okrašen z resicami, kamenčki, zlatimi okraski, običajno so brez pete no pa tudi opetkane groze sem že videla. Aha.. mogoče je pa moje nasprotovanje tovrstni obutvi ena čisto navadna slovenska foušija. Menda nikoli nisem prišla (tudi ko sem imela najstniških 15 kil manj) z dvema prstoma okoli gležnja No pa saj, da ne bo katera, ki so ji ti čevlji všeč, kaj zamerila. O okusih se pač ne razpravlja a ne. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

5. avg 2010 14:50

Hehe Tinca, jaz tudi komaj čakam, da bo moda teh gladiatork mimo. Meni niti na misel ne pride, da bi si nataknila čevlje, ki "jih je nosil Russel Crowe". Razen ene par (povdarek na par) mi res ni uspelo videti deklic, ki bi jim v nulo pasale. Sicer sem pa jaz malo čudna, kar se moško krojenih zadev tiče. Zdaj že jokam, ker sem ugotovila, da na veliko prihajajo v trend moški blazerji za deklice.

 

Uh, sem mislila, da je govora o modi, pa vidim, da Nemčijo smetim z modo. Jao!

 

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 05. 2010 15:06