Enakopravnost v zakonu

Kako pa vi gledate na to? Kaj je za vas enakopravno? Da vsak prispeva ENAKO ali ENAKOVREDNO V OKVIRU SVOJIH ZMOŽNOSTI?

Če ima en partner bistveno manjšo plačo, kot drugi, pa zidata hišo, je v primeru ločitve od vsakega pol ali bi računali deleže?

Na primer, da je en partner podedoval stanovanje, v njem živi z družino, pa se odločijo, da si bodo postavili hišo, stanovanje pa prodali in vložili v hišo. Bi se vam zdelo bolj fer, da vzameta kljub temu oba kredit, ali bi vam bilo bolj logično, da lastnik šteje dobiček od stanovanja za svoj vložek, pa samo drugi vzame kredit?

Kako gledate na te odnose?

Meni je bližja ideja, da vsak vloži vse, kar ima, da bi bilo vsem lepše. Po svojih zmožnostih, seveda. Da je vse naše. Pa vidim, da marsikje bolj preračunavajo, koliko je čigavega. Da bi se ob morebitni ločitvi ja točno vedelo, koliko kdo dobi... A ni lepše izhajati iz izhodišča, da je vse skupno in bo tako za vedno? (čeprav je po statistiki ločitev to res naivno razmišljanje, če boljše pomislim)čoko

Temo je spremenil(a) čoko dne 2. jul 2010 14:33

2. jul 2010 6:18

Saj v primeru ločitve je samo predpostavka, da se premoženje deli na pol, lahko pa eden uveljavlja večji delež. In za dokazovanje ni dovolj samo višina plače, dokazuje se tudi z drugimi stvarmi ( delo na hiši, drugačne oblike "prispevkov"). Sploh pa, dokler se dva pogovarjata, si ne merita deležev, ko gresta pa narazen, je pa v 99% "štala". In deli se premoženje, pridobljeno v zakonu! Največ od premoženja imajo pa glede na značilnosti Slovencev, ki se ločujejo, itak odvetniki. Moje mnenje. Anaboleyn anaboleyn

2. jul 2010 7:44

Za moj odnos se mi nikakor ne zdi sprejemljivo, da bi se merilo vložke. Če midva kot partnerja v dobrem in slabem delava za skupno dobro, potem skupaj razpolagava s sredstvi, ki naju bodo do tega pripeljala, ne glede na to, koliko je kdo prinesel v skupno življenje od prej. Čigavo je bilo podedovano stanovanje in čigav bo kredit se mi v nobenem primeru ne zdi povezano - ekonomska komponenta, naj bo še tako pomembna, ne more biti prva utež v odnosu, zame že ne. Nisem zagovornica skupnih računov, ker se s svojim počutim povsem svobodno, ampak težko pa tudi razumem ločevanje moje-tvoje. Zdi se mi, da to deluje ločevalno na mnogih ravneh - da vpliva tudi na odnos, saj vanj vnaša preračunljivost, ki v zdravem odnosu nima mesta. Enakopravnost pa nima nobene veze s finančno/premoženjsko enakovrednostjo, ampak z enako vrednostjo vsakega človeka kot osebe. bincasa Sporočilo je spremenil(a) bincasa dne 02. 2010 08:08

2. jul 2010 8:21

Menda bosta ob odločanju za kredit preračunala, čigavo plačo se bolj "splača" obremenit oz. kateri bo imel za banko boljšo boniteto pri prošnji za kredit, lahko tudi vzameta kredit vsak v enem delu.

 

Itak je pa tako, kot je rekla anaboleyn - ko pride do ločitve, ni prav pomembno, kako se je stvari prej delilo, saj je vse odvisno od razsodnosti in kulturnosti partnerjev, ki se ločujeta.

tjas

2. jul 2010 8:44

Ti pa postavljaš taka vprašanja, da je bolje, da razmisliš, če boš skupaj gradil hišo in kdo več in kdo manj prispeva. Če te moti to, da ima partner manjšo plačo in da ti vse financiraš, si pač najdi partnerja z enako plačo. Žalostno je, da že na začetku gledate vezo in skupno življenje skozi denar. Pravno pa je takole: kar je pridobljeno pred zakonom, se ne deli, torej tudi tvoje stanovanje, če tisti denar vložita v potem v hišo, se ne deli. V zakonu pridobljeno bi se naj vse delilo na pol, res pa je veliko odvisno od odvetnikov, ker praviloma je tako, če en vlaga finančno več, se njemu več šteje. Moraš pa imeti raznorazne papirje, s katerimi boš vse skupaj dokazoval, od lasnitštva stanovanja, pa račune ga nakup materiala, kreditne pogodbe itd. itd. Moj predlog: predno se v bilo kaj spustita, pač naredita eno predpogodbo, s katero bosta določila kaj in kako. Tako je najmanj težav potem v prihodnosti. mimoza5

2. jul 2010 9:02

Mislim, da višina plače ne bi smel biti odločilen dejavnik pri ločitvi in razdelitvi premoženja. Preveč varira in hitro se lahko zgodi, da en ali drug od partnerjev ostane brez službe. Ali pa pride bolezen v hišo, predčasna upokojitev, skratka milijon spremenljivk, ki vplivajo na dohodek. In kot je zapisala že anaboleyn, ne merijo se vrednosti samo prek plače, ampak tudi z drugimi, nematerialnimi vložki.

 

Finančni vidik zelo vpliva na odnose. Še toliko bolj, če odnosi niso poštimani. Verjamem, da finančno zaupanje pride sčasoma, verjetno med zadnjimi. Torej, če se taki dvomi pojavljajo v tem odnosu, potem se je treba pogovoriti še o drugih stvareh.

Vilma

2. jul 2010 9:36

mimoza5 je napisal/a:

Ti pa postavljaš taka vprašanja, da je bolje, da razmisliš, če boš skupaj gradil hišo in kdo več in kdo manj prispeva. Če te moti to, da ima partner manjšo plačo in da ti vse financiraš, si pač najdi partnerja z enako plačo. Žalostno je, da že na začetku gledate vezo in skupno življenje skozi denar. mimoza5

 

Ne, mimoza, ne gledamo pri nas tako... Jaz razmišljam kot bincasa. Ampak smo pa v zadnjem času v naših krogih imeli vroče razprave o takih temah, pa me je kar šokiralo, kako je za ene tako preračunavanje logično. Njih je pa šokiralo, da jaz ne razmišljam tako.

Pa  me zanima, kako drugi razmišljajo, tu na kulinariki je pa vedno vroče, ogromno različnih mnenj, pa me zanima, v katero smer se nagiba več mnenj...

 

čoko

2. jul 2010 9:53

Vse je stvar dogovora. Dejstvo pa je, da se ob ločitvi deli samo v zakonu pridobljeno premoženje, torej kar je eden od zakoncev "prinesel" s seboj v zakon ni stvar delitve. Ne vem pa, kako je v primeru, da nekdo deduje v času zakonske zveze.

Načeloma se premoženje deli na polovico, lahko pa eden od partnerjev uveljavlja drugačno razmerje delitve in potem nastopi dokazovanje, pred sodiščem seveda. Ne šteje zgolj višina plače ali drugih dohodkov, vložek v skupaj pridobljeno premoženje se dokazuje tudi za nematerialne vložke.

 

Se mi zdi, da gre pri tem vprašanju za neka druga razmerja kot pa za enakopravnost in enakovrednost. Načeloma vsak prispeva po svojih zmožnostih ( a nam niso tega rekli tudi ob poroki?) in meriti enakopravnost in/ali enakovrednost se mi v tem primeru zdi malo spolzek teren. Zato ne bi bilo napak, da se vse skupaj vrže na papir, oziroma se v en rokovnik zapisuje vse, kar se v zvezi z vlaganjem v hišo dogaja, z datumi, vsotami, namenom. "Čist račun, duga ljubav", bi rekli nekateri.

Glede tega, kdo bo vzel kredit, je pa itak jasno da tisti, ki mu da banka boljše pogoje. Ali pa vzameta vsak po en del posojila. Ali pa lastnik  podedovanega stanovanja kupnino prispeva kot svoj vložek, drug pa vzame posojilo. Ampak za to je potrebnih tudi nekaj izračunov - koliko bo hiša stala, koliko denarja boste prispevali v gotovini, koliko bo treba vzeti posojila ...

 

In če se ti po glavi že zdaj motovilijo takšna vprašanja, je potrebno o vsem skupaj še enkrat več premisliti kot v primeru,, če se takla vprašanja ne pojavljajo. Meni se sploh ne zdi napak, da je od začetka jasno, koliko kdo prispeva, za nobeno zvezo ni na dolgi rok mogoče z gotovostjo trditi, da se bo obdržala. Ravno zavoljo takšnih prepričanj se potem pravde o delitvi premoženja vlečejo v nedogled, zgodbe s sodišča so včasih takšne, kot bi jih brali v rubriki Saj ni res - pa je.

 

Torej - papir v roke in trezen premslek, pa bo.

 

Mamamia

mamamia

2. jul 2010 10:13

Tako razmišljanje o "enakopravnosti" me spominja na tisto...kar je tvoje, je moje, kar pa je moje, pa pusti pri miru! Tudi mi smo zidali hišo, v kateru uživamo že devet let, pa na finančnem področju nikoli nnismo imeli takšnih težav in dvomov. Čeprav sva imela z možem v tistem času približno enaki plači, sva se dogovorila, da bomo z mojo plačo živeli, njegova je šla v zidove. Imava ločene račune, vendar skupno blagajno. Vsako leto narediva okvirni finančni plan in se pred vsakim večjim nakupom posvetujeva, oziroma preračunava kaj se nama bolj splača. Sama sem mnenja, da na finančnem področju ne moremo govoriti o mojem / tvojem ali o enakopravnosti, ampak o skupnem boju za preživetje. Mislim, da je to tudi dobri pokazatelj, kako partnerja funkcionirata....kot skupnost ali vsak zase. sikamaco

2. jul 2010 22:57

Saj je vse skupno, dokler živita partnerja v razumevanju in slogi. Ampak, do ločitve pride takrat, ko to dvoje, pa še kaj, ni več prisotno. Takrat je pa logično in prav, da vsak pospravi svoj delež, ker tisti, ki je reševal stanovanjski problem z lastnim stanovanjem, ki ga je podedoval ali zaslužil, le tega ne bo kar prijavil kot predmet delitve na fifti fifti. Pa tudi s krediti ni tako enostavno. Recimo, da gre za mlado družino, hišo so zgradili in eden od partnerjev ima kredit za dobo 30 let, višina mesečne anuitete pa znaša cca 600 €. Pa mu je ostalo še 20 let odplačevanja, pa se med njima stvari zaostrijo. Ali naj, da bo vsem fajn, pa da bodo vsi imeli, izplača partnerju polovico hiše pa še kredit naslednjih 20 let poplačuje. Tako, kot je nekonkretizirano vprašanje, je tudi tole razmišljanje. Vendar priznaj, da se je le nujno dol vsest in ugotoviti, kako bosta premoženje razdelila, če pride tako daleč. Res je, da se deli tisti del premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila skupaj, ampak hiša, ki se gradi na kredit ni njuna dokler niso krediti poplačani. Torej se lahko odločita, da jo prodata, poplačata kredit in ugotovita, kaj je sploh ostalo za delit. Verjetno se nas večina strinja, da je najlepše, če partnerja skupaj razpolagata in vlagata zaslužek. Drži tudi, da partner, ki ima nižjo plačo, lahko na mnogo drugih načinov doprinese k izboljšanju standarda. Vse to in pa vse ostalo se upošteva pri delitvi premoženja, če do tega pride. Ampk, tukaj navadno zbledi vsa sentimentalnost. Veš kaj čoko, praviš, da ne gre za tvojo zadevo. Če je tako, se je škoda obremenjevat s tem in iskat mnenja drugih. Če pa si vseeno osebno vpletena, potem priznaj, gledaš na zadevo iz tistega brega na katerem stojiš. zeta

2. jul 2010 23:26

Pa še nekaj je pri vsem tem, kar ste že navedle. :  )

 

Ko se deli premeženje ob ločitvi je dobro pogledat tudi dobrobit otroka, ki se je, če se je, znašel v takšni situaciji. Kako bo morebitna selitev vplivala nanj ipd. In tukaj spet včasih ne gre gledat na pol-pol premoženja, pač pa se je treba usest in dogovorit.

 

Materialistično gledanja pol-pol ob ločitvi ja pač zgolj samo to. Materialistično gledanje in preračunavanje, :  )

 

Poroka je stvar dveh zrelih oseb, ki se združujeta, ločitev je prav tako stvar dveh zrelih oseb, ki se razhajata, :  )

lidka