28. jun 2010 11:40
Loni je napisal/a: |
Predlagam, da se pri receptih uvede rubrika, koliko časa moraš npr. hoditi v hrib, teči, kolesariti ali pospravljati, da pokuriš tisto, kar si ravnokar pospravil. Loni Makaroni <> |
Točno toliko časa, da je človek ponovno vsaj tako lačen, kot je bil, preden je zaužil nedavno jed
Ker štetje kalorij, točk, kajpavemšečesa... s tem se trajno ne shujša, se pa precej časa frustrira. Če bi manira s štetjem kalorij res funkcionirala (ali pa točk, je vseeno), potem v tistih kulturah, kjer so si to izmislili, ne bi bilo toliko zelo debelih ljudi. Pa jih je vedno več.
Ker če glava k hranjenju dodaja ne vem koliko dodatnih informacij, potem bo telo vedno bolj debelo. Imam znanca, ki zna vse dogodke, kraj in ljudi pozveati s hrano. Njegova pripvoed gre takole: bil v kraju XY, tam se jedel to... Pa oseba A, z njo smo se dobili, smo jedli jagenjčka, fino na roštilju, pa z rožmarinom, nič mastno...
..., sem bil na dopustu (navadba kakega silnega turistično-zgodivinskega-glamurnega kraja), sem dobro jedel...... No ta nesrečnik je v življenju po mojem shujšal že kakih 500 kil in še vedno tehta 140 kil. Zdaj je, ne vem kolikič že, na Montignacu.
My point - tisti, ki nimamo težav s težo, jih nimamo predvsem zaradi tega, ker enostavno, ko pride trenutek ko nastopti občutek sitosti, bi pa zmogli dati hrano še enkrat na krožnik - takrat nehamo. Ni treba nič šteti kalorij, meriti indeksov itd...ko telo pove, da je, hvala, sito, takrat se odneha.
Če je pa telo tako bolno, da ne zmore tega povedati, potem pa itak rabi obsežen in močan diagnostičen postopek in dolgo interdisciplinarno zdravljenje. V takem primeru je pa itak vseeno, kaj na tem portalu piše ali pa ne piše.
Vendelina jr.